Bliža se 1. julij, datum skrajnega roka za izplačilo regresa razen pri z zakonom dovoljenih izjemah. Znesek regresa mora biti najmanj v višini minimalne plače, kar pomeni, da mora delodajalec v letu 2024 delavcem izplačati najmanj 1.253,90 evra regresa. Inšpektorat za delo opozarja na pomembnost spoštovanja te obveznosti ter poudarja, da je plačilo za delo neodtujljiva pravica delavcev. Inšpektorat za delo opozarja na pomembnost spoštovanja te obveznosti ter poudarja, da je plačilo za delo neodtujljiva pravica delavcev.
Regres: Vse, kar morate vedeti
Regres za letni dopust je eno izmed najpomembnejših finančnih nadomestil za zaposlene. V tem članku bomo raziskali, kaj je regres, kako je uzakonjen in kakšne so njegove ključne značilnosti.
Kaj je regres?
Regres je plačilo, ki ga delodajalec izplača zaposlenim za letni dopust. Namenjen je kritju stroškov, ki jih zaposleni imajo med svojim dopustom, in zagotavlja, da lahko delavci uživajo v svojem zasluženem odmoru brez finančnih skrbi.
Zgodovina in uzakonitev regresa
Regres je v Sloveniji urejen z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki je bil sprejet leta 2002 in je stopil v veljavo 1. januarja 2003 in je ključni del delovne zakonodaje v Sloveniji. Ta zakon določa pravice in obveznosti delavcev ter delodajalcev, vključno s pravico do regresa za letni dopust. Delodajalci morajo poskrbeti, da regres izplačajo pravočasno in v ustrezni višini, skladno z zakonodajo in kolektivnimi pogodbami.
Kdo je upravičen do regresa?
Po Zakonu o delovnih razmerjih je vsak zaposleni, ki ima pravico do letnega dopusta, upravičen tudi do regresa. To vključuje redno zaposlene delavce, delavce s pogodbami za določen čas in delavce s krajšim delovnim časom. Delodajalec je sicer po zakonu dolžan izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače, če je delavec zaposlen celo leto in ima pravico do celotnega letnega dopusta. Če delavec ni zaposlen celo koledarsko leto, je upravičen do sorazmernega dela regresa.
Višina regresa je enaka za vse zaposlene in ni odvisna od delovne dobe ali delovnega mesta.
Višina regresa
Višina regresa je določena z zakonodajo in kolektivnimi pogodbami. Po Zakonu o delovnih razmerjih mora biti regres izplačan najmanj v višini minimalne plače, vendar se lahko v kolektivnih pogodbah ali internem dogovoru določi višji znesek. V letu 2024 mora biti torej delavcem izplačano najmanj 1.253,90 evrov regresa.
Višina regresa je enaka za vse zaposlene in ni odvisna od delovne dobe ali delovnega mesta.
Davčna obravnava regresa
Regres je do določene višine oproščen plačila dohodnine in prispevkov za socialno varnost. Trenutno je ta višina določena pri 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Zneski nad tem pragom so obdavčeni kot del plače.
Inšpekcijski nadzor in kršitve v preteklosti
Tudi v letu 2024 bodo državni organi in Inšpektorat za delo po 1. juliju izvajali usmerjeno akcijo nadzora glede izplačevanja regresa, pri čemer bo nadzor prednostno usmerjen k tistim, ki so v preteklosti že kršili določbe predpisov glede plačila za delo in zaposlujejo večje število delavcev. Inšpektorat za delo opozarja na pomembnost spoštovanja te obveznosti ter poudarja, da je plačilo za delo neodtujljiva pravica delavcev.
Neizplačilo regresa za letni dopust predstavlja prekršek, za katerega so določene globe. Delodajalcu grozi kazen v višini od 3000 do 20.000 evrov. Manjšim delodajalcem – ki zaposlujejo deset ali manj delavcev (to so lahko pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki ali posameznice, ki samostojno opravljajo dejavnost) – pa se lahko izreče kazen v višini od 1500 do 8000 evrov. Odgovorni osebi delodajalca pravne osebe ter odgovorni osebi v državnem organu ali lokalni skupnosti pa grozi kazen v višini od 450 do 2000 evrov.
Neizplačilo regresa za letni dopust lahko za delodajalca pomeni tudi negativne posledice pri uveljavljanju drugih pravic. Na primer, lahko zaradi tega dobi prepoved zaposlovanja, samozaposlovanja in dela tujcev, je omejen pri sodelovanju v postopkih javnega naročanja ter ima omejitve pri ustanavljanju družb. Tudi zato je pomembno, da delodajalci dosledno izpolnjujejo svoje obveznosti glede izplačila regresa za letni dopust, in s tem zagotavljajo spoštovanje pravic delavcev ter izboljšujejo delovne pogoje v podjetjih.
Kršitve na področju plačila za delo so sicer v zadnjih letih med kršitvami, ki jih inšpektorat za delo najpogosteje ugotavlja pri nadzorih na področju delovnih razmerij v zasebnem sektorju. V ta sklop sodijo kršitve glede plačila za delo (osnovna plača, del plače za delovno uspešnost in dodatki), glede izplačila regresa za letni dopust in povračil stroškov v zvezi z delom ter kršitve glede minimalne plače.
Inšpektorji so tako v letu 2023 ugotovili 2.926 tovrstnih kršitev, kar je sicer manj kot v preteklem letu, ko so ugotovili 3.416 kršitev, še vedno pa predstavljajo več kot 45 odstotkov ugotovljenih kršitev.
Med vsemi kršitvami glede plačila za delo so v letu 2023 najbolj izstopale kršitve glede regresa za letni dopust. Inšpektorji so jih ugotovili 1.432. Zgolj v okviru lanske usmerjene akcije nadzora glede izplačevanja regresa so inšpektorji opravili 851 inšpekcijskih nadzorov in pri tem ugotovili 437 kršitev. Za ugotovljene nepravilnosti v tem poostrenem nadzoru je bilo izrečenih 316 ukrepov, večinoma so bili prekrškovne narave. Izdanih je bilo 63 odločb o prekršku z izrekom globe, 92 odločb o prekršku z izrekom opomina ter 55 plačilnih nalogov. Izrečenih je bilo tudi 67 opozoril po Zakonu o prekršku (ZP-1). Inšpektorji so dali tudi 3 naznanila zaradi suma storitve kaznivega dejanja.
Največ ugotovljenih kršitev (188) se je nanašalo na neupoštevanje roka za izplačilo regresa (1. julij oziroma 1. november, če so za to izpolnjeni pogoji), v 16 primerih delodajalci niso upoštevali minimalne višine regresa, 28 kršitev so inšpektorji ugotovili glede izplačila sorazmernega dela regresa. Prav tako 28 kršitev so ugotovili glede plačilnega dneva za izplačilo plače, 17 kršitev pa glede kraja in načina izplačila plače. Inšpektorji so v okviru tega poostrenega nadzora ugotovili še posamezne kršitve glede letnega dopusta, zaposlovanja za določen čas, zagotavljanja počitkov delavcem, glede prenehanja pogodbe o zaposlitvi in še nekatere druge kršitve Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) ter tudi drugih zakonov iz pristojnosti nadzora inšpektorata za delo.
Inšpektorji sicer ugotavljajo tudi, da nekateri delodajalci regres izplačujejo v več delih, pri čemer se sklicujejo na likvidnostne težave, ki pa jih ZDR-1 ne definira posebej. Obravnavali smo primere, ko delodajalci, kljub temu da so zaposlenim izplačali regres za letni dopust, tega niso izplačali delavcem, ki jim je med letom prenehalo delovno razmerje pri njih. ZDR-1 sicer ne določa izrecno, do kdaj je treba izplačati regres delavcu, ki se je zaposlil po 1. juliju oziroma delavcu, ki mu je prenehala pogodba o zaposlitvi pred 1. julijem.
Uzakonjen je bil z Zakonom o delovnih razmerjih leta 2003 in je ključni del delovne zakonodaje v Sloveniji. Delodajalci morajo poskrbeti, da regres izplačajo pravočasno in v ustrezni višini, skladno z zakonodajo in kolektivnimi pogodbami.
Inšpektorat za delo opozarja na pomembnost spoštovanja te obveznosti ter poudarja, da je plačilo za delo neodtujljiva pravica delavcev.
Spletno uredništvo
