V Evropskem parlamentu se že kar dobro opazi, da bodo v naslednjem letu evropske volitve. Evropska komisija hiti s predlogi nove zakonodaje, velikokrat povsem na silo in brez presoje o tem, kakšne bodo posledice za življenje Evropejcev.

Zdrav politični razum je zapustil marsikaterega evropskega poslanca, da o birokratih, ki si izmišljajo vedno nove obremenitve za evropsko gospodarstvo, sploh ne govorimo. Od ukinitve motorjev z notranjem izgorevanjem, do nove medijske zakonodaje, digitalizacije, elektrifikacije, energetske diverzifikacije in podobno. Na mizi imamo tudi kup popolnoma nesprejemljivih in neživljenjskih predpisov na področju kmetijstva, s katerimi je šla komisija tako daleč, da naj bi bila ogrožena celo prehranska varnost v Evropi. A vendarle ni vse tako črno. Evropska unija kljub vsem težavam, ki jih imamo pri usklajevanju različnih interesov, prinaša precej več pozitivnih kot negativnih stvari.

V zadnjih letih smo sprejeli ogromno najrazličnejših dokumentov, ki so pomagali državam Evropske unije, da se lažje prebijejo skozi težke čase zdravstvene krize korona virusa. Sami bi težko zmogli. Danes je večina odločitev povezanih z energetsko krizo in naraščajočimi cenami življenjskih dobrin ter zelenim prehodom, tudi ni seje, da ne bi omenili vojne v Ukrajini. Na voljo je ogromno milijard evrov, ki jih lahko države uporabijo za pomoč svojim državljanom in gospodarstvu. Na srečo je vlada Janeza Janše za Slovenijo izpogajala zajeten kup evropskih sredstev, ki nas čakajo v Bruslju, žal pa jih vlada Roberta Goloba ne zna ali pa celo noče uporabiti. Jasno je namreč, da poraba evropskih sredstev s seboj prinese tudi dodaten evropski nadzor, kar marsikomu ni všeč.

Veliko je govora tudi o demokraciji, človekovih pravicah, vladavini prava in svobodi medijev. Državam z desnimi vladami, Komisija bolj gleda pod prste, poslanci pa jih bolj napadajo, kot tiste, kjer je na oblasti leva politika. Vprašali boste, kako je to mogoče, zakaj razlike? Odloča preprosta matematika. V Evropskem parlamentu je 705 poslancev, od tega nas je v naši, desnosredinski Evropski ljudski stranki 177. Čeprav smo največji, za nami so socialisti, ki jih je 143, smo še zelo daleč od večine. Te celo skupaj s kolegi iz drugih desnih strank ne moremo doseči. Zato se evropska politika obrača v levo. Enostavno nas preglasujejo. Kaj to pomeni za prihodnost Evropske unije, najbrž ni potrebno pojasnjevati, saj lahko posledice uničujoče leve ideologije vsak dan spremljamo tudi v Sloveniji. Podobno, morda z malce drugačnimi temami, je tudi drugje.

Upanje vliva nekaj rezultatov nacionalnih volitev v posameznih državah, ki kažejo, da za desnico vendarle ni vse izgubljeno. Ljudje imajo očitno dovolj in se počutijo ogrožene v njihovem evropskem načinu življenja. Zato se odrekajo idejam, ki nas vlečejo v stanje, ko bomo postali najbolj demokratična, prebujena, napredna, zelena, odprta in pravičniška družba, a bomo na koncu ugotovili, da smo izgubili sami sebe. Zahtevajo tudi odgovornost.

Med slovenskim predsedovanjem je leva večina pod taktirko naših slovenskih kolegov blatila slovensko vlado vsepočez. Prej omenjena leva večina v parlamentu je dvigovala roke v njihovo podporo brez slehernega razmisleka če to, kar so jim natvezili drži ali ne. Povsem jasno je, da gre za politiko in ne za to, kaj je res in kaj ni. Danes v Sloveniji doživljamo ponoven vzpon komunističnih idej, nacionalno RTV so politično prevzeli na način, ki se ga ne bi sramoval noben diktator. Dogaja se natančno tisto, proti čemur se borijo (oz. bolje naj bi se borili) tisti, ki jih so jih polna usta demokracije in svobode medijev.

Ampak glejte, nič se ne zgodi. Evropska komisarka s svojimi izjavami odprto podpira politični prevzem RT, celo osebno obišče ustavno sodišče in tako spodbuja k, za njih, ‘edino pravilni’ odločitvi. Sprevrženo do konca. Vendar desnica nima dovolj rok, ki bi jih dvignili, da bi se temu uprli. 

Zato je že sedaj potrebno govoriti o tem, kako zelo je pomembno, da na naslednjih volitvah zmaga desnica. Evropske volitve se sicer zdijo nepomembne v primerjavi z nacionalnimi. Na to računa predvsem levica. Zato bi bilo zelo napačno, če se volitev ne bi udeležili in bi tako pustili levici še več prostora in ji dali še večjo moč. Dragi prijatelji, upam, da je sporočilo dovolj jasno. Naslednje evropske volitve moramo zmagati. V Sloveniji in v Evropi!

 

Spletno uredništvo
Zapisala evropska poslanka Romana Tomc