“Priča smo lahko veliko hujšemu scenariju, kot smo sprva predvidevali,” opozarja Kristalina Georgieva, direktorica Mednarodnega monetarnega sklada (IMF). Njene prejšnje napovedi o zmerni upočasnitvi globalne gospodarske rasti in rahlem dvigu cen zdaj ne veljajo več.
Če se konflikt ali blokada Hormuške ožine razširita do leta 2027, cene nafte pa ostanejo na ravni okoli 125 dolarjev za sodček, svetovnemu gospodarstvu grozi globoka recesija z dolgoročnimi posledicami.
Ameriška operacija in iranski odziv
V zadnjih urah so ZDA začele operacijo Projekt Svoboda, s katero želijo zagotoviti svobodno plovbo komercialnih ladij skozi Hormuško ožino. Ameriški predsednik Donald Trump je Iran opozoril, da bodo iranske sile “izbrisane s planeta”, če bodo napadle ameriška plovila ali ladje, ki jih spremljajo. Konflikt, ki ga je označil kot “mini vojno”, poteka “zelo dobro”, saj Iran po njegovih besedah praktično nima več mornarice.
Iranski mediji poročajo, da so ameriške sile zadele dve majhni civilni tovorni ladji, pri čemer je bilo ubitih pet civilistov. Ameriško centralno poveljstvo trdi, da je potopilo šest do sedem iranskih hitrih čolnov, ki so med operacijo ogrožali komercialne ladje. Obe strani se medsebojno obtožujeta, da ciljata na civiliste, vendar za zdaj še ni neodvisne potrditve teh poročil.
Reakcije na socialnih omrežjih in mednarodne posledice
Trump je na TruthSocial objavil:
“Iran je v zvezi z gibanjem ladij, PROJEKTOM SVOBODA, sprožil nekaj poskusov proti nepovezanim državam, vključno z južnokorejsko tovorno ladjo. Morda je čas, da se Južna Koreja pridruži misiji! Sestrelili smo sedem majhnih čolnov ali, kot jim radi rečejo, ‘hitrih’ čolnov. To je vse, kar jim je ostalo.”
Na družbenih omrežjih je bila objavljena tudi novica o ameriškem bombardiranju iranskega podzemnega raketnega mesta, ki je bilo uničeno skupaj z osebjem IRGC in zalogami.
Medtem je iranski napad z droni in raketami prizadel naftni terminal v Združenih arabskih emiratih (ZAE), kar je povzročilo požar in materialno škodo. ZAE so napad obsodile in si pridržujejo pravico do odgovora.
Gospodarske posledice in mirovna prizadevanja
Mike Wirth, predsednik uprave Chevrona, opozarja, da se bodo kmalu pojavile fizične pomanjkljivosti nafte zaradi zaprtja preliva, kar bo vplivalo na krčenje gospodarstev, predvsem v Aziji. Cene energentov so močno narasle, kar vpliva na inflacijo in vsakdanje življenje.
Iran je predlagal 14-točkovni mirovni načrt, ki ga je Trump opisal kot “boljšega, a nezadostnega”. ZDA vztrajajo pri svobodni plovbi in omejitvah iranskega jedrskega programa. Pogovori potekajo prek mediatorjev, vendar je napredka malo zaradi maksimalističnih zahtev obeh strani.
V Iranu vlada humanitarna kriza, infrastruktura je uničena, medtem ko sta ZDA in Iran že izvedla obsežne zračne napade. Od začetka aprila velja krhko premirje, vendar napetosti ostajajo visoke, predvsem glede Hormuške ožine.
Spletno uredništvo
