Znanstveniki že leta opozarjajo, da se podnebni sistem Zemlje spreminja, a nova analiza kaže, da se eden njegovih najpomembnejših delov morda približuje nevarni meji hitreje, kot smo mislili. Atlantska meridionalna preobratna cirkulacija (AMOC), ključni sistem morskih tokov, ki prenaša toploto iz tropov proti Evropi, po najnovejših ugotovitvah slabi hitreje od pričakovanj.

Raziskava, ki jo povzema britanski The Guardian, združuje različne vire podatkov – od sodobnih meritev oceanov do rekonstrukcij preteklega podnebja – in kaže, da se realno stanje vse bolj ujema z bolj pesimističnimi podnebnimi scenariji. To je v znanstveni skupnosti sprožilo novo raven zaskrbljenosti.

Sistem, ki ogreva Evropo

AMOC deluje kot velikanski transportni trak: topla voda iz tropskih območij potuje proti severu, kjer se ohladi, postane gostejša in potone v globine, nato pa se kot hladen tok vrača nazaj proti jugu. Ta proces omogoča, da ima Evropa bistveno milejše podnebje, kot bi ga sicer glede na geografsko lego.

Po najnovejših ocenah je ta sistem danes najšibkejši v zadnjih več kot tisoč letih. Še bolj zaskrbljujoče pa je, da bi se lahko do konca stoletja dodatno upočasnil za več kot 40 odstotkov.

Zakaj prihaja do sprememb

Glavni razlog za slabljenje AMOC je segrevanje planeta, zlasti Arktike. Taljenje ledenikov in grenlandske ledene plošče v ocean sprošča velike količine sladke vode, ki zmanjšuje gostoto morske vode.

Ker se hladna, slana voda zaradi svoje gostote običajno pogreza in poganja celoten sistem, ta proces postopoma izgublja svojo “gonilno silo”. Znanstveniki opozarjajo, da bi lahko ta učinek sprožil povratno zanko, ki bi dodatno pospešila slabljenje tokov.

Pomembno je tudi, da nekateri modeli še ne upoštevajo vseh vplivov taljenja ledu, kar pomeni, da bi lahko bila dejanska prihodnost še bolj nepredvidljiva.

Prelomna točka, ki skrbi znanstvenike

Eden največjih razlogov za zaskrbljenost je možnost tako imenovane prelomne točke. To je trenutek, ko sistem ne prehaja več postopoma, temveč nenadoma “preskoči” v novo stanje.

V primeru AMOC bi to pomenilo, da bi se tokovi lahko v relativno kratkem času močno upočasnili ali celo sesuli. Po nekaterih ocenah obstaja že danes znatna verjetnost, da bi do tega lahko prišlo še v tem stoletju.

Vendar znanstveniki opozarjajo, da časovnica ostaja negotova – lahko gre za desetletja, lahko pa za daljše obdobje.

Kaj bi to pomenilo za Evropo

Če bi se AMOC bistveno upočasnil ali celo zlomil, bi bile posledice občutne. Zahodna Evropa bi se lahko soočila z izrazito hladnejšimi zimami, čeprav globalne temperature še vedno rastejo.

Poleg tega bi se spremenili padavinski vzorci, kar bi vplivalo na kmetijstvo, vodne vire in gospodarstvo. V tropskih regijah bi lahko premik padavin ogrozil prehransko varnost milijonov ljudi.

Ob tem bi se lahko morska gladina ob atlantskih obalah dvignila hitreje od globalnega povprečja, kar bi povečalo tveganje za poplave.

Ali lahko še ukrepamo?

Kljub resnim opozorilom znanstveniki poudarjajo, da scenarij ni neizogiben. Ključni dejavnik ostaja hitrost globalnega segrevanja. Z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov bi lahko upočasnili procese, ki destabilizirajo oceanske tokove.

AMOC je eden tistih sistemov, ki jih večina ljudi nikoli ne vidi, a kljub temu oblikujejo vsakdanje življenje. Njegova prihodnost bo v veliki meri odvisna od odločitev, ki jih sprejemamo danes.

Vprašanje tako ni več, ali se sistem spreminja.
Vprašanje je, kako hitro – in ali bomo spremembe še lahko obvladovali.

Spletno uredništvo