V včerajšnji oddaji Planet 18 na Planet TV je bil razkrit šokanten posnetek iz leta 2009, na katerem se akterji, med njimi tudi zastopnik Roberta Goloba pogovarjali o delitvi provizij za gradnjo hidroelektrarn na reki Neretvi v Bosni in Hercegovini.

Afera 15%! Kako je na posnetku bosanskih obveščevalnih služb, ki je nastal za notranji obračun v BiH, na koncu izplavalo ime kandidata za predsednika vlade Roberta Goloba

Gre za pogovor med Nihadom Spahalićem, poslovnim partnerjem Roberta Goloba in takratnim direktorjem Intrade energija Safetom Oručevićem, nekdanjim poslancem in županom Mostarja ter takratnim zastopnikom avstrijskih firm, ki so se zanimale za energetske posle. Poslovneža sta se srečala 17. marca 2009. Nihad je Safetu dejal, da se je z Golobom izpogajal za 15% provizijo od posla.

Bosanska družba Intrade energija je bila v 51-odstotni lasti slovenske družbe Istrabenz slovenski inženiring, d. o. o. Njen predsednik uprave pa je bil seveda Robert Golob, ki to funkcijo opravlja že od julija 2007. Njen stoodstotni lastnik pa je firma Iges oziroma še nedavno Istrabenz Gorenje (direktor je bil spet Robert Golob), za katero sta Istrabenz in Petrol.

Bosanski mediji so leta 2009 pisali o spornosti tega posla, ki menda močno diši po korupciji in izigravanju bosanskih državljanov. Zakaj? V Bosni je bila dalj časa zakrita prava lastniška sestava podjetja Intrade energija. Kot njen lastnik se je najprej predstavljal Nihad Spahalić, poslovni partner Roberta Goloba (skupaj sta med drugim sedela tudi v nadzornem svetu Intrade energije).

Pravo lastništvo so kasneje razkrili bosanski mediji. Družba Intrade je od vsega začetka računala na donosen posel z elektrarnami. V igro za 300 milijonov evrov velik delež (taka je ocena bosanskega tiska) je tako prišlo osem avstrijskih podjetij in sporni Intrade energija. Intrade energija naj bi bil bosanskim oblastem posebno po godu: po pisanju hrvaškega Poslovnega dnevnika naj bi takratni bosanski minister za industrijo Vahid Hećo želel slovensko-bosanski firmi dodeliti koncesijo za gradnjo osmih velikih hidroelektrarn na podlagi samoiniciativne ponudbe.

Posnetek si lahko ogledate na spodnji povezavi:

U. C.