Svetovni dan duševnega zdravja, ki ga obeležujemo 10. oktobra, je namenjen ozaveščanju o pomenu duševnega zdravja in zmanjševanju stigme, povezane z duševnimi motnjami. Letošnja tema je pogosto povezana s povečano dostopnostjo do kakovostne oskrbe, preprečevanjem duševnih težav in podporo ljudem v stiski.
Svetovni dan duševnega zdravja se obeležuje 10. oktobra, z namenom ozaveščanja o duševnem zdravju ter odpravljanja stigme, ki spremlja duševne bolezni. Pobudo za ta dan je leta 1992 prvič dala Svetovna zveza za duševno zdravje (WFMH).
Prvič so ga zaznamovali brez posebne teme, leta 1994 pa so uvedli prvo temo, ki je bila osredotočena na izboljšanje kakovosti duševnega zdravja po svetu. Od takrat naprej je vsako leto v ospredju specifična tematika. Na primer, letošnja tema je “Čas je, da damo prednost duševnemu zdravju na delovnem mestu“.
Ljudje po vsem svetu na ta dan združujejo moči, da bi poudarili pomen duševnega zdravja in povečali dostop do virov pomoči, kar je pomembno tudi zaradi naraščajočih primerov duševnih težav. V številnih državah je ta dan del širšega tedna ozaveščanja o duševnem zdravju.
Statistika o duševnem zdravju:
- Slovenija: Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) se v Sloveniji več kot 10 % prebivalcev sooča z duševnimi težavami, med najpogostejše pa sodijo depresija, anksioznost in motnje spanja.
- Evropa: Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) ima več kot 1/6 Evropejcev težave z duševnim zdravjem.
- Svet: Približno 1 milijarda ljudi po svetu trpi za kakšno obliko duševne motnje, od tega jih okoli 280 milijonov trpi za depresijo.
Ned Duševne bolezni prištevajo depresijo, anksiozne motnje, bipolarno motnjo, shizofrenijo, motnje hranjenja, posttravmatsko stresno motnjo (PTSM), motnje spanja in duševne motnje, povezane s stresom.
Stigmatizacija duševnih bolezni je proces, pri katerem ljudje z duševnimi motnjami doživljajo negativne predsodke, diskriminacijo ali so izolirani zaradi napačnih prepričanj o njihovem stanju. Stigma je lahko:
- Javna stigma: Ko širša družba goji predsodke in stereotipe o ljudeh z duševnimi boleznimi (npr. prepričanje, da so nevarni ali nezmožni za delo).
- Samostigma: Ko posamezniki z duševnimi boleznimi prevzamejo te negativne poglede nase, kar lahko vodi v sram, izolacijo in manjše iskanje pomoči.
Vplivi stigmatizacije:
- Zmanjšana verjetnost iskanja pomoči: Zaradi sramu ali strahu pred družbeno stigmo ljudje pogosto odlašajo z iskanjem strokovne pomoči.
- Družbena izključenost: Posamezniki lahko doživljajo diskriminacijo v šoli, na delovnem mestu ali v družbi nasploh, kar prispeva k socialni izolaciji.
- Poslabšanje zdravstvenega stanja: Manjša podpora in stigmatizacija lahko poslabšata že obstoječe duševne težave.
Kako zmanjšati stigmo:
- Ozaveščanje: Kampanje za ozaveščanje, kot je Svetovni dan duševnega zdravja, so ključnega pomena za odpravljanje napačnih prepričanj in izboljšanje razumevanja duševnih bolezni.
- Javno izobraževanje: S širjenjem znanja o naravi duševnih bolezni se lahko zmanjšajo predsodki in stigma.
- Osebne zgodbe: Ljudje, ki delijo svoje izkušnje z duševnimi boleznimi, lahko prispevajo k večjemu razumevanju in sočutju v družbi.
Kljub temu, da živimo v 21. stoletju, je stigmatizacija duševnih bolezni še vedno globoko zakoreninjena, a jo je z izobraževanjem in povečanjem empatije mogoče zmanjšati, kar se v zadnjem obdobju tudi že opaža.
Največ o zmanjšanju stigmatizacije pravzaprav lahko naredijo prav tisti, ki se z boleznijo tudi borijo. Z javnim izpostavljanjem predvsem tistih, ki so širši družbi poznani, se stigmatizacija definitivno manjša. Tako kot o sladkorni bolezni ali o raku, je potrebno govoriti tudi o duševni bolezni.
Spletno uredništvo
