Slovenski zdravstveni sistem se sooča z resno krizo na področju urgentne medicine, saj se je na nedavni razpis za 20 specializacij prijavil zgolj en kandidat. Dr. Gregor Prosen, predstojnik urgentnega centra UKC Maribor, opozarja, da je nujna celovita reforma, ki bi preoblikovala državni pristop k zdravstvu. Krivdo pripisuje ne toliko mladim zdravnikom, temveč dolgotrajni politični ignoranci in pomanjkanju ukrepov, poroča Večer.
Pogoji dela na urgencah so izjemno zahtevni, saj delo poteka neprekinjeno, 24 ur na dan, sedem dni v tednu. Stres in obremenitve so visoke, priznanje za delo pa pogosto neustrezno, kar mlade zdravnike odvrača od izbire te specializacije. Namesto tega se raje odločajo za področja, kot je družinska medicina, kjer so finančne spodbude, kot je mesečni dodatek v višini do 1000 € bruto, že prinesle pozitivne rezultate.
Rekordni pritisk pacientov in pomanjkanje specialistov
Na urgencah je pritisk pacientov dosegel rekordne ravni, medtem ko primanjkuje okoli sto specialistov urgentne medicine. Dr. Prosen opozarja, da brez nujnih sistemskih ukrepov in konkretnih spodbud ni mogoče preprečiti nadaljnjega razpada sistema. Bolniki, predvsem starejši, krhki in tisti v paliativni oskrbi, so tisti, ki najbolj občutijo posledice te krize, saj trpijo v nečloveških pogojih.
Potrebni so nujni ukrepi
Prosen napoveduje, da se bodo v zimskih mesecih reševalna vozila znova kopičila pred vhodi v urgentne centre, saj sistem nima več rezerve. Če ne bodo sprejeti takojšnji ukrepi, bo kolaps sistema neizogiben. Za izboljšanje razmer je treba uvesti sistemske spremembe in zagotoviti ustrezne spodbude za mlade zdravnike, da bi se odločili za specializacijo v urgentni medicini.
Spletno uredništvo
