Po večmesečnem zamiku je bil v tretjem branju v Državnem zboru sprejet nov zakon o medijih, ki je razburil tako opozicijo kot tudi strokovno javnost. Ta zakon, ki obljublja dodatno finančno podporo za lastnike medijev, kot so Stojan Petrič in Martin Odlazek, je naletel na številne kritike.
Dolgoletni novinar Peter Jančič je izpostavil, da s tem zakonom davkoplačevalski denar prehaja v roke medijskim mogotcem, povezanim z vladajočimi strankami.
Polemika o deljenju sredstev
Politolog in profesor dr. Miro Haček je na družabnem omrežju X opozoril na mnenje profesorja dr. Dejana Verčiča, strokovnjaka za strateško komuniciranje, ki je zakon označil kot “prijateljsko deljenje denarja našim medijem”. Haček je poudaril, da se strinja s tem mnenjem in dodal, da je zakon problematičen z več vidikov.
Vlada je na zadnji dan preteklega leta sprejela novelo zakona, ki je po besedah ministrice Aste Vrečko eden najsodobnejših medijskih zakonov v Evropi. Kljub temu so sledile številne kritike. Verčič je opozoril, da zakon temelji na zastarelih konceptih in ne odraža izzivov 21. stoletja. Kritičen je bil tudi dr. Marko Milosavljević, ki je izpostavil, da mediji kot gospodarske dejavnosti bogatih lastnikov ne potrebujejo državne podpore.
Profesor Verčič je v intervjuju za Elnormal izpostavil: “Zakaj potrebujejo Južna, Odlazek, Petan in Petrič državne subvencije, ko pa jih uporabljajo za vplivanje na javne politike in posle?” Dodal je, da imamo že obstoječi medijski sistem RTV Slovenija, ki ga financiramo s t.i. paradavkom.
Podvojeni stroški za medijsko koncentracijo
Spomnimo, da bi se po predlogu novega medijskega zakona sredstva, ki jih država namenja za medijske koncentracije, podvojila. Država je do zdaj za pomoč medijem namenjala nekaj več kot štiri milijone evrov, po noveli zakona pa bi bila ta sredstva leta 2026 še enkrat višja. Ministrstvo za kulturo vztraja, da zakon zagotavlja svobodo in pluralnost medijev ter prilagajanje digitalnim izzivom.
Ne manjka pa kritik na strani opozicije. Poslanka SDS Alenka Jeraj je izpostavila, da zakon poslabšuje že zdaj neuravnoteženo medijsko pokrajino in izloča manjše lokalne medije. Poleg tega zakon predvideva visoke kazni za medije, ki spodbujajo nasilje ali sovraštvo, kar bi lahko predstavljalo uvod v cenzuro.
Ker se bližajo volitve, ni presenetljivo, da se je leva politična sfera tako zavzela za sprejetje tega zakona. S tem si želijo zagotoviti pozitiven medijski prostor, ki bo koristil njihovim predvolilnim kampanjam in preusmeril pozornost z neučinkovite politike.
Čeprav ministrica Vrečko zakon označuje kot ključen korak v digitalni dobi, ostaja vprašanje, ali bo resnično koristil svobodi medijev ali pa bo zgolj orodje za politično manipulacijo in omejevanje medijske svobode.
Spletno uredništvo
