V Sloveniji se vse pogosteje pojavljajo pomisleki glede neustrezne priprave informacijskega sistema, ki je ključnega pomena za izvajanje dolgotrajne oskrbe. Kljub večmilijonskim vlaganjem sistem še vedno ni popolnoma operativen, odločbe pa se kljub temu izdajajo.

Strokovnjaki opozarjajo na napake, zaposleni na terenu pa na kaos. Razpršena odgovornost med več izvajalcev postavlja vprašanje, kaj vlada sploh nadzira.

Sistem brez celovitosti: Kje se zatika?

Informacijski sistem za dolgotrajno oskrbo je zasnovan tako, da povezuje ključne baze podatkov, kot so ZZZS, Centri za socialno delo (CSD-ji), izvajalci storitev in drugi organi. Njegova vzpostavitev naj bi omogočila usklajevanje podatkov in zakonito pripravo odločb. Vendar pa centri za socialno delo, ki so ključni uporabniki, opozarjajo na številne praktične težave pri uvajanju novega sistema. Po njihovih besedah sistem ni bil celovito preizkušen, zato prihaja do napak pri izdaji odločb in obračunavanju storitev. Zaposleni se znajdejo v negotovosti, saj jim sistem, namesto da bi olajšal delo, to pogosto otežuje.

Poraba sredstev in fazna uvedba: Ali sistem zadostuje?

Obstajajo tudi resne pomisleke glede porabe javnih sredstev. V razvoj informacijskega sistema je bilo vloženih že več milijonov evrov, vendar so njegove funkcionalnosti še vedno nepopolne. Ministrstvo za solidarno prihodnost uvaja sistem po fazah in z različnimi izvajalci, kar odpira vprašanja o učinkovitosti in odgovornosti pri izvedbi. Ta razdrobljen pristop namesto enotne, celovite rešitve povečuje tveganja in stroške.

Poslanka Slovenske demokratske stranke Alenka Helbl je zato na ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca naslovila pisno poslansko vprašanje v zvezi z nedelujočim informacijskim sistemom za dolgotrajno oskrbo.

Zanimajo jo odgovori na ključna vprašanja

  • Časovnica vzpostavitve: Kakšna je aktualna časovnica dokončne vzpostavitve sistema?
  • Delujoče funkcionalnosti: Katere funkcionalnosti sistema trenutno delujejo?
  • Pravice upravičencev: Kako bodo zagotovljene pravice upravičencev do dolgotrajne oskrbe, dokler sistem ne bo v celoti delujoč?
  • Poraba sredstev: Koliko javnih sredstev je bilo porabljenih za razvoj sistema in koliko dodatnih sredstev je še predvidenih?
  • Pravna podlaga za odločbe: Na kakšni pravni in strokovni podlagi se izdaja odločb, če sistem ni polno delujoč?
  • Pravna varnost: Kako bo zagotovljena pravna varnost odločb brez osrednjega informacijskega sistema?
  • Razdrobljena izvedba: Zakaj fazna izvedba in ne enotna rešitev?

Celotno poslansko vprašanje:

Spoštovani,

v javnosti se vse pogosteje izpostavljajo pomisleki glede neustrezne pripravljenosti informacijskega sistema, ki je ključen za izvajanje dolgotrajne oskrbe. Iz vaših izjav izhaja, da vzpostavitev informacijskega sistema ni pogoj za izdajo odločb o pravici do dolgotrajne oskrbe na domu. Vendar strokovna javnost opozarja, da prav ta sistem povezuje ključne baze podatkov (ZZZS, CSD-ji, izvajalci storitev in drugi organi), omogoča usklajevanje podatkov ter predstavlja tehnični temelj za zakonito in pravilno pripravo odločb.

Centri za socialno delo, ki so med ključnimi uporabniki novega informacijskega sistema za dolgotrajno oskrbo opozarjajo na številne praktične težave pri njegovem uvajanju. Po njihovih navedbah sistem ni celovito preizkušen, v praksi prihaja do napak pri izdajanju odločb in pri obračunavanju storitev, zaposleni pa se znajdejo v negotovosti, saj orodje, ki bi jim moralo pomagati, pogosto otežuje delo.

Ob tem se zastavljajo tudi vprašanja glede porabe javnih sredstev, saj je v razvoj sistema vloženih že več milijonov evrov, funkcionalnosti pa so še vedno nepopolne. Dodatno zaskrbljujoče je dejstvo, da Ministrstvo za solidarno prihodnost uvaja sistem po fazah in z različnimi izvajalci, kar odpira dileme o učinkovitosti in odgovornosti pri izvedbi.

Glede na navedeno me zanima:

  • Kakšna je aktualna časovnica dokončne vzpostavitve informacijskega sistema in kdaj pričakujete, da bo ta dejansko omogočal popolno izvajanje Zakona o dolgotrajni oskrbi?

  • Katere funkcionalnosti sistema trenutno delujejo in katere še vedno niso operativne?

  • Kako bodo zagotovljene pravice upravičencev do dolgotrajne oskrbe, dokler sistem ne bo v celoti delujoč?

  • Koliko javnih sredstev je bilo do zdaj porabljenih za razvoj sistema in koliko dodatnih sredstev je še predvidenih?

  • Na kakšni pravni in strokovni podlagi trdite, da izdaja odločb o pravici do oskrbe na domu ni vezana na polno delovanje informacijskega sistema?

  • Kako boste zagotovili pravno varnost odločb, če se bodo pripravljale brez osrednjega informacijskega sistema, ki naj bi povezoval podatkovne baze različnih organov?

  • Zakaj ste se odločili za razdrobljeno fazno izvedbo z več izvajalci in ne za enotno celovito rešitev? Kako ministrstvo zagotavlja, da takšna zasnova ne povečuje tveganj in stroškov?

Vprašanja o učinkovitosti in odgovornosti pri izvajanju dolgotrajne oskrbe v Sloveniji postajajo vse bolj pereča. Zdaj je ključno, da vlada zagotovi delujoč sistem, ki bo omogočal varno in zakonito pripravo odločb ter učinkovito porabo javnih sredstev.

 

 

Spletno uredništvo