V preteklih tednih so kmetijske organizacije izrazile zaskrbljenost glede potencialnih posledic trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in Mercosurjem, zaradi česar so se odločile za sestanek z ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Matejo Čalušić.
Kmetje želijo jasna zagotovila o zaščitnih ukrepih, saj trenutno nasprotujejo sporazumu, dokler le-ti ne bodo vzpostavljeni.
Ključni pomisleki kmetov
Kmetje se bojijo, da bi sporazum med EU in Mercosurjem lahko pripeljal do poplave poceni kmetijskih proizvodov iz Južne Amerike na evropski trg. Ti proizvodi pogosto ne izpolnjujejo enakih standardov kakovosti in varnosti, ki so veljavni v EU, kar bi lahko negativno vplivalo na konkurenčnost evropskih pridelovalcev.
“Menim, da je tudi premalo inšpekcijskih služb, ki bi to nadzorovale in seveda tem kvotam, ki jih zdaj omenjajo, ne zaupamo. Zato hočemo jasna zagotovila od vlade, kako bo ukrepala in kaj bo storila. Zahtevamo od nje, da naredi nacionalni program, kako zaščititi slovenskega kmeta,” je za Radio Slovenija dejal predsednik sindikata Anton Medved.
Reakcija Slovenije in zahteve KGZS
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je bila tista, ki je prejšnji teden pozvala ministrico Čalušić k sestanku. Predsednik zbornice, Jože Podgoršek, je poudaril nujnost iskanja zaščitnih ukrepov bodisi v okviru sporazuma bodisi skozi nacionalne ukrepe. Kmetje in zbornica so prepričani, da sporazum ne ogroža le kmetov, temveč tudi potrošnike, ki se lahko soočijo z nižjo kakovostjo uvoženih izdelkov.
Stališče Ministrstva za kmetijstvo
Ministrica Mateja Čalušić je poudarila, da se ministrstvo zaveda skrbi kmetov in bo pozorno spremljalo izvajanje sporazuma. Ob morebitnih tveganjih za slovensko kmetijstvo bo ministrstvo pripravljeno ukrepati in uporabiti vse zaščitne mehanizme, ki so na voljo.
“Absolutno se bomo o tem na sestanku pogovarjali. Na eni strani se moramo zavedati, da to lahko prinaša tudi dodatno administracijo in obremenitve. A kot sem že večkrat povedala, v krepitvi lokalnih in regijskih agroživilskih verig, o čemer se pogovarjamo skozi Vizijo 2040, vidimo priložnost za krepitev ekonomskega položaja slovenskega kmeta skozi sodelovanje v agroživilski verigi,” je dejala Čalušić.
Sporazum in njegove možne posledice
Trgovinski sporazum je bil podpisan med predstavniki EU in Mercosurja v Paragvaju, vendar bo začel veljati šele po potrditvi s strani Evropskega parlamenta in dokončanju notranjih postopkov držav članic Mercosurja. Kljub temu obstaja možnost, da bi bil delno implementiran že pred uradno ratifikacijo.
Pomembno je, da bodo vsi uvoženi proizvodi morali izpolnjevati enake standarde kot domači proizvodi, kar bo ključno za zaščito evropskega trga in potrošnikov.
Kaj bodo kmetijske organizacije dosegle na sestanku z ministrico Čalušić in kako bo nova ureditev vplivala na lokalno kmetijstvo pa bomo vedeli v prihajajočih dneh in tednih.
Spletno uredništvo
