V Predazzu danes začenjajo boj za olimpijska odličja tudi smučarski skakalci. Slovenija je v lovu na drugo kolajno na 25. zimskih olimpijskih igrah, pri čemer bodo nastopili Domen Prevc, Anže Lanišek in Timi Zajc. Vse oči so uperjene v Domna Prevca, 26-letnega slovenskega asa, ki letos prvič nastopa na olimpijskih igrah. Skupaj s sestro Niko Prevc, ki je v soboto osvojila srebro, skrbi za izjemno zgodbo na tekmah svetovnega pokala.
Najmlajši izmed bratov Prevc je v letošnji sezoni dosegel že enajst zmag, slavil na prestižni novoletni turneji in postal svetovni prvak v poletih. Čeprav sta dve veliki želji že izpolnjeni, so olimpijske igre največji športni dogodek na svetu, kjer si želi osvojiti prvo odličje. Danes ob 19. uri bo na srednji napravi začel svoj boj za prvo olimpijsko kolajno.
Moška konkurenca je na manjših napravah še posebej izenačena, kar se je pokazalo tudi na uradnih treningih. Slovenci so nastopili le v nedeljo zvečer, kjer je Domen Prevc dosegel četrto, deseto in 21. mesto. “Zelo zanimivo,” je bila njegova prva reakcija po treh serijah treninga. “Majhna skakalnica, zahtevne razmere, veter od zadaj, stvari niso ravno meni po godu. Ampak všeč mi je, da je bil danes en tak trening, tekma pa je tisto, kar šteje. Videl sem, kjer so rezerve, na kaj bo treba biti pozoren in kaj je treba še narediti. Se že veselim,” je dodal slovenski skakalec, ki je znan po tem, da na tekmah vedno skače bolje kot na treningih.
Pristop Domna Prevca na olimpijskih igrah
Domen Prevc je vedno odličen sogovornik s sedmo silo, pozoren pa je tudi na majhne detajle v vsakodnevnem življenju. “Vse je lepo lično narejeno in zapakirano. Zraven pa je tudi veliko pompa, pozornosti in nekaterih stvari, ki morda celo ne sodijo zraven. Ampak to so olimpijske igre in je potrebno vzeti v zakup. Nikoli ne smeš pozabiti, kako si prišel do sem in ne jemati vsega za samoumevno. To vedno ponavljam,” je povedal Prevc, ki je previden pri svojih napovedih.
“Na tej skakalnici pravzaprav nimam velikih pričakovanj. Zaradi vsega naštetega bi bil vesel že z uvrstitvijo med deseterico,” je realen in se zaveda, da je boljši na večjih napravah.
Anže Lanišek in njegov pristop do treninga
Drugi močan slovenski adut na tekmi bo Anže Lanišek. Kapetan slovenske reprezentance je na treningu stopnjeval svoje skoke in v zadnji seriji s 104,5 metri dosegel peti izid.
“Dobro je bilo, da je bila osnova že s prvim skokom dobra. Skakalnica je zahtevna, brez pravega ritma in je treba biti zelo potrpežljiv. Z vsakim skokom sem dodajal malenkosti, ki tukaj odločajo, saj vsi skačemo v isto luknjo,” je povedal Lanišek, ki je bil v tej sezoni na edini tekmi na srednji napravi v Falunu drugi.
Domžalčan potrebuje potrditev na treningih za sproščen nastop na tekmi, kar je letos glavna razlika od preteklih olimpijskih iger. “Zagotovo je bilo to zame lažje. Čeprav sem imel tudi v Pekingu že pred treningom nastop na mali napravi zagotovljen po dogovoru s trenerji, a mene osebno moti, da me je nekdo na treningu nato že preskakoval. Iz tega vidika mi je novi sistem všeč. Predvsem pa ves čas, kar sem tukaj, skrbim za svoj notranji mir. Moram se jaz počutiti dobro in potem je vse lažje tudi na skakalnici,” je bil povsem odkrit Anže Lanišek.
Timi Zajc in realističen pristop
Tretji slovenski adut na igrah je Timi Zajc, ki trenutno ni v formi, da bi se lahko boril za kolajne.
“Forma se ni dvignila toliko, kot bi si želel. Tudi čez noč je težko odkriti toplo vodo,” je bil nekoliko nejevoljen po uradnem treningu.
Sodeč po treningih bodo izjemni tekmeci slovenskih orlov Norvežan Marius Lindvik, aktualni svetovni prvak na srednji napravi, ter Nemca Felix Hoffmann in Philipp Raimund. Tudi Japonca Rena Nikaida ne gre odpisati, medtem ko Avstrijci malce zaostajajo.
Za Slovence bi lahko dodatno prednost predstavljali številni navijači. “Vsak tekmovalec si želi, da na igrah nastopa pred svojo družino. Igre imamo res tako blizu, da je v Predazzu možno priti tudi za enodnevni izlet. Ta podpora na tako izenačeni tekmi lahko doda tisti dodaten meter, ki lahko odloča,” se podpore svojim varovancem veseli trener Robert Hrgota.
Spletno uredništvo
