Koliko ambulant za bolnike z dolgim covidom trenutno deluje v Sloveniji in kje?

Epidemija Covid-19 je na eni strani razgalila slabosti slovenskega zdravstva, je pa tudi pokazala, da kadrovsko podhranjen zdravstveni sistem zmore obvladovati tako zahtevno obdobje. V regijskem povezovanju in sodelovanju med različnimi izvajalci pri obvladovanju epidemije se je pokazala večja moč zdravstvenega sistema, kot smo morda slutili pred epidemijo. Toda več kot očitno je, da slovensko zdravstvo v primeru tako obsežne javnozdravstvene krize deluje na robu komaj še sprejemljivih prostorskih kapacitet in kadrovskih resursov vseh profilov, ki delujejo v zdravstvu. Po končanem res zahtevnem obdobju je tako prišel čas, da se politika odgovorno in čimprej loti reševanja številnih izzivov v slovenskem zdravstvu. Pričakovanja tako državljanov kot zaposlenih v zdravstvu so povsem upravičeno zelo visoka.

Pri reševanju številnih nakopičenih izzivov v povezavi z epidemijo bi rad opozoril na enega, ki je, kljub vašim obljubam v predvolilnem času, ostal povsem spregledan in zanemarjen. Gre za številne državljane, ki se danes, po koncu tega težkega obdobja, spopadajo z dolgim covidom.

Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je bilo v letih 2020 in 2021 na svetu 145 milijonov novih primerov dolgega covida, 51 milijonov v letu 2020 in 94 milijonov v letu 2021. Od tega je bilo 90 % pri ne hospitaliziranih osebah in 64 % pri ženskah. V državah Evropske skupnosti ocenjujejo, da je bilo v letu 2020 do 2021 skupno 5,6 milijonov oseb z dolgim covidom, v letu 2022 pa predvidevajo, da jih bo 8 milijonov. Povečano tveganje za dolgi covid je pri ženskah, pri oseba s komorbidnostmi in pri necepljenemu prebivalstvu. Večina primerov dolgega covida je med delovno aktivnim prebivalstvom.

Relevantnih raziskav in podatkov za Slovenijo ni. Na voljo ni diagnostičnega testa za opredelitev dolgega covida, ni tudi standardnega protokola za nabor diagnostičnih preiskav. Pristop je individualen glede na težave, ki jih oseba ima. Mnogi bolniki se soočajo s stiskami tudi zato, ker ne vedo, ali so določene zdravstvene težave posledica dolgega covida ali ne. Trpijo tudi njihovi svojci. »Potrebno je več znanja in raziskav, kar bo pripomoglo k boljšim ukrepom, ki ne bodo samo podporni, in bodo pomagali tudi pri razumevanju drugih postinfekcijskih sindromov in sindroma kronične utrujenosti. V svetu poteka 75 kliničnih raziskav za preprečevanje in obvladovanje dolgega covida. Bodimo optimisti,« je enem od svojih prispevkov pred časom zapisal prof. dr. Janez Tomažič, s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja.

V Koalicijskem sporazumu 2022–2026 na strani 70 najdemo vašo naslednjo zavezo: »Rehabilitacija prebolevnikov Covida-19. Prebolevnike Covid-19, ki imajo zaradi bolezni dolgotrajne posledice, moramo ustrezno rehabilitirati. Pripraviti moramo nove programe za zmanjševanje stresa, specifične vaje, različne oblike terapij in poklicno rehabilitacijo.«

Glede na vse navedeno me zanima:

1. Koliko in katere raziskave glede dolgega covida v tem trenutku potekajo v Sloveniji?

2. Koliko ambulant za bolnike z dolgim covidom trenutno deluje v Sloveniji in kje?

3. Kje in kdaj nameravate vzpostaviti dodatne ambulante za bolnike z dolgim covidom?

4. Kje in kdaj nameravate vzpostaviti bolnišnice/oddelke za bolnike z dolgim covidom?

5. Katere relevantne tuje raziskave glede dolgega covida se danes v Sloveniji že upošteva za zdravljenje bolnikov z dolgim covidom?

6. Katere konkretne ukrepe ste do danes izvedli za uresničevanje koalicijske zaveze »Prebolevnike Covid-19, ki imajo zaradi bolezni dolgotrajne posledice, moramo ustrezno rehabilitirati«?

7. Ali so v pripravi novi programi za zmanjševanje stresa, specifične vaje, različne oblike terapij in poklicno rehabilitacijo? Če da, kako daleč ste? Če ne, zakaj se še vedno niste lotili uresničevanja koalicijske zaveze?