Zakaj bi visoko usposobljen strokovnjak ostal v Sloveniji, če lahko v tujini za podobno delo prejme bistveno višjo neto plačo? In zakaj bi mednarodno podjetje svoje razvojne oddelke odpiralo pri nas, če mu druge države ponujajo ugodnejše pogoje? Minister za zunanje in evropske zadeve Tone Kajzer je pred referendumom o razvojnem zakonu opozoril na vprašanje, ki presega običajno politično prerekanje: ali Slovenija ustvarja dovolj dobre pogoje, da bi doma obdržala najbolj zahtevna in visoko plačana delovna mesta?
Minister Kajzer odpira vprašanje: Zakaj Slovenija izgublja?
Slovenija vsako leto vlaga v izobraževanje novih generacij zdravnikov, inženirjev, raziskovalcev, informatikov in drugih strokovnjakov. Toda po koncu izobraževanja se številni znajdejo pred odločitvijo, ali svojo kariero nadaljevati doma ali v tujini. Na to vprašanje je v zapisu na družbenem omrežju X opozoril minister Tone Kajzer, ki je izpostavil pomen konkurenčnih pogojev za slovensko gospodarstvo in ohranjanje delovnih mest z najvišjo dodano vrednostjo.
Zakaj Slovenija izgublja in zakaj je pomembno, da delovna mesta z najvišjo dodano vrednostjo ohranimo v Sloveniji? Kdo pri zdravi pameti bi nasprotoval višjim neto plačam in zagotavljanju konkurenčnih pogojev za delovanje 🇸🇮 gospodarstva, ki je dejansko “motor” za zagotavljanje blaginje. Pojdimo na referendum 6 decembra in podprimo razvojni zakon. #ZA https://t.co/KWwXRfgZXh
— Tone Kajzer (@TKajzer) November 2, 2026
Beg možganov: Šolamo jih doma, priložnosti pa iščejo drugje
O tako imenovanem begu možganov se v Sloveniji govori že desetletja. Mladi zdravniki, raziskovalci, strokovnjaki za umetno inteligenco, inženirji in drugi visoko izobraženi kadri imajo danes precej več možnosti za delo v tujini kot prejšnje generacije.
V poročilu o produktivnosti je med ovirami izpostavil davčne obremenitve, nestimulativno nagrajevanje, pogoje za raziskovanje in zaposlovanje ter omejene možnosti kariernega razvoja. To pomeni, da opozorila o konkurenčnosti niso zgolj politični slogan.
Razvojna kapica: Eden najbolj “spornih” ukrepov razvojnega zakona – zakaj levi ne privoščijo bolje plačanih delovnih mest?
Zagovorniki ukrepa menijo, da bi lahko podjetja tako lažje nagrajevala visoko usposobljene zaposlene ter v Sloveniji odpirala zahtevnejša, bolje plačana delovna mesta. Ob tem je pomembno poudariti, da razvojna kapica ne pomeni neposrednega zvišanja neto plač vsem zaposlenim. Neposredno bi vplivala predvsem na tiste, katerih bruto plača presega predvideno mejo.
Širšo dohodninsko razbremenitev, ki bi koristila tudi zaposlenim z nižjimi in povprečnimi plačami, je predsednik vlade Janez Janša napovedal kot enega od naslednjih korakov davčne reforme.
Največja nevarnost ni samo odhod posameznega strokovnjaka
Ko Slovenijo zapusti visoko usposobljen strokovnjak, država ne izgubi zgolj morebitnega prihodnjega davkoplačevalca. Lahko izgubi tudi znanje, raziskovalne povezave in možnosti za nastanek novih podjetij ter delovnih mest.
Še širše je vprašanje, kje bodo mednarodna podjetja razvijala nove tehnologije, zdravila, programsko opremo in druge izdelke z visoko dodano vrednostjo. Če takšni projekti nastajajo v tujini, tam praviloma nastajajo tudi nova delovna mesta, možnosti napredovanja in povezave z raziskovalnimi ustanovami.
Njegovo opozorilo se ujema s širšim razvojnim vprašanjem: ali želi Slovenija predvsem tekmovati z nižjimi stroški dela ali ustvarjati delovna mesta, pri katerih so plače višje zaradi znanja, inovacij in produktivnosti?
Zakaj razvojnemu zakonu nasprotujejo sindikati?
Prav razvojna kapica je eden najbolj spornih ukrepov predlaganega zakona. Sindikati opozarjajo, da bi neposredne finančne koristi občutil razmeroma ozek krog najbolje plačanih zaposlenih, medtem ko bi se prihodki socialnih blagajn zmanjšali. Njihovo nasprotovanje zato temelji predvsem na skrbi za dolgoročno financiranje pokojnin, zdravstva in drugih javnih storitev.
Razprava se zato vrti okoli dveh pomembnih vprašanj.
Prvo je, koliko bolje bi bilo mogoče v Sloveniji nagrajevati zaposlene in spodbujati nove investicije. Drugo pa, kako bi država ob nižjih prihodkih zagotovila stabilno financiranje javnih storitev. Obe vprašanji sta pomembni za prihodnost slovenskega gospodarstva.
Slovenija ne tekmuje samo z davki, ampak tudi z življenjskimi priložnostmi
Višina neto plače je za številne strokovnjake pomemben dejavnik pri odločanju o zaposlitvi. Ni pa edini. Pri odločitvi, ali ostati v Sloveniji, štejejo tudi dostopnost stanovanj, kakovost raziskovalne infrastrukture, možnosti napredovanja, delovno okolje, urejenost javnih storitev ter priložnosti za družino.
Zato samo znižanje davčnih obremenitev ne more zagotoviti, da se bodo vsi strokovnjaki vrnili domov ali ostali v Sloveniji. Lahko pa je eden od ukrepov za izboljšanje privlačnosti slovenskega poslovnega okolja, če ga spremljajo tudi ustrezne investicije v znanje, raziskovanje in razvoj.
Referendum 6. decembra: V središču tudi prihodnost slovenskih delovnih mest
Na referendumu 6. decembra bodo volivci odločali o uveljavitvi Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Minister Kajzer zakon predstavlja kot priložnost za bolj konkurenčno gospodarstvo, višje neto prejemke dela najbolje plačanih zaposlenih ter ohranjanje delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. Nasprotniki opozarjajo na porazdelitev davčnih koristi in tveganja za javne finance. Toda razprava o razvojnem zakonu odpira vprašanje, ki bo aktualno ne glede na referendumski izid.
Odgovor pa bo pomemben tudi za prihodnje generacije, ki se bodo odločale, kje želijo živeti, delati in ustvarjati.
U.I.
