Živim v Ljubljani

Foto: Matej Druznik/DELO

Večina občanov je s prometno ureditvijo v Ljubljani zelo nezadovoljna, ker je nedorečena,
stihijska in zato tudi nefunkcionalna.

Zapore cest za promet v mestnem središču so vsekakor lahko všečne le tujim obiskovalcem  glavnega mesta, za občane pa je to neprijazno in marsikomu predstavlja nočno moro. Nekatere  ulice v mestnem središču so zaprte za motorni promet, ki se je zato preusmeril po drugih ulicah, npr. namesto po Slovenski, na Resljevo cesto, kar je še bolj škodljivo in nevarno, ker sta tam dve  šoli, vrtec, šolsko igrišče, cesta pa je ožja in zato manj propustna za promet.

V starem mestnem jedru velja popolna  zapora prometa. Dostop do hiš z avtomobili je tako
občanom kot podjetnikom dovoljen le med 6. in 10. uro zjutraj, potem pa nič več. Zunaj tega časa  dostop ni možen. Živimo pa štiriindvajset ur na dan, mar ne! Obrtnik, ki ga lastnik hiše naroči, lahko pride do hiše le z dovolilnico, ki stane lastnika 32,00€ za vsak dostop posebej. Taka  dovolilnica je potrebna tudi za kogarkoli, ki ni stanovalec. Ni potrebno poudarjati, da so to stare  hiše, ki nepretrgoma potrebujejo obrtnikove roke. Do ene izmed hiš blizu Magistrata pa dostop sploh ni možen, ker so pred vhodom potopni smetnjaki, ob straneh pa reklamni panoji.

Prav tako je nemogoče pripeljati do hiše bolnega ali starejšega družinskega člana, ki pride na
obisk. Brezobzirnost do stanovalcev se kaže s policijskim pristopom in visokimi kaznimi ter
ničelno toleranco; vse to z namenom, da mestna oblast staroselce izrine in vseli svoje »vojščake«. Prav ničesar se ni naredilo, kar bi olajšalo življenje občanom. Prav zaradi tega je zelo veliko lastnikov svoje imetje prodalo in se preselilo zunaj starega jedra ali celo v okolico Ljubljane.

V mestnem središču je privilegirano le gostinstvo, ki s svojo dejavnostjo in hrupom lahko moti nočni mir. Pozno v noč (tudi do tretje ure zjutraj) kalijo mir pijanci in odvisniki od
mamil, ki se zabavajo na račun nočnega počitka stanovalcev – davkoplačevalcev. Vsekakor ne rabimo razgrajajočih turistov, pač pa civilizirane.

Mestna oblast se zelo rada primerja z mesti v tujini (npr. Ljubljana – zelena prestolnica Evrope),  ne primerja pa se s tistimi evropskimi mesti, ki so veliko storila, da zaščitijo svoje stanovalce pred kaljenjem nočnega miru.

Drug problem so parkirna mesta za stanovalce. Letno dovolilnico lahko dobi le lastnik
stanovanja/hiše, ki ima avto. Ni dovolj, da je lastnik stanovanja/hiše, pač pa mora imeti tudi
stalno bivališče na tem naslovu. Če ima lastnik v svoji hiši tudi podjetje ter avto, potreben za
poslovanje, za to vozilo ne dobi dovolilnice za parkiranje. Parkirati sme na t.i. P+R prostorih. Po material oziroma tovor sme do podjetja le v določenem jutranjem času. Zunaj tega časa pa naj se znajde, kakor ve in zna. V zadnjem času lahko priskoči na pomoč Kavalir, ki pa fizično ne more prevažati n.pr. 200 kg težkega tovora. Vsekakor ni rešitev za podjetje, da parkira avto n.pr. v Stožicah, če je locirano v centru.

Potrditev, kako malo se naredi za občana, je tudi parkirna hiša pod Kongresnim trgom.
Prebivalcem mestnega središča sta namenjeni spodnji dve nadstropji garaže. Zgornji dve sta
namenjeni gostom hotela Cubo in obiskovalcem Ljubljane. Dvigalo lahko uporabljajo le
uporabniki zgornjih dveh nadstropij. Spodnji dve nadstropji pa sta dostopni le po stopnicah
(torej tudi prenos tovora), v najnižji etaži pa je na tleh pogosto voda. Cena najema garažnega mesta je 70,00€ mesečno, hkrati pa zunaj onemogočeno parkiranje z letno dovolilnico. Če ima podjetje tudi avtomobil, lahko parkira v garaži, a plača 200,00€ mesečno. Sporno je, da podjetje ne more dobiti garaže po nižji ceni, ker je taka cena samo za stanovalce. In to ne glede na to, da ima stalni naslov ali je celo lastnik objekta. Sporno je tudi zato, ker naj bi fizična in pravna oseba imeli enake pravice. Poleg tega je 200,00€ za garažo oderuška cena, ki si jo malokdo lahko privošči. Prebivalcem, ki imajo na istem naslovu prebivališče in podjetje, tako ni dovoljeno, da bi kot fizične osebe najeli garažo in imeli še parkirno mesto zunaj z letno dovolilnico. Tako bi si lahko namreč pomagali vsi, ki imajo dve vozili, svoj osebni in službeni avto, ki je last podjetja. Vendar to ni možno, kljub temu, da bi garažo plačali po 70,00€ mesečno, kar tudi ni malo. Prav tako je sporno, ker ni nikakršnih rešitev za nujne primere dostopa, tako za fizične kot za pravne osebe.

Življenje v mestu ni prijazno za prebivalce in prav zaprav je Ljubljana izgubila dušo – pločnike
koristi gostinska dejavnost, drevesa se sušijo in jih je potrebno posekati, ker nimajo življenjskega  prostora, občani vdihavamo s prašnimi delci onesnažen zrak …..in še bi lahko naštevali….

P. M., meščan Ljubljane