Zadnje leto je bilo leto preizkušenj za vse. Epidemija se je dotaknila življenj vsakega izmed nas in na novo oblikovala mnoga področja. Posledicam, ki jih je prinesel spopad s poprej povsem neznano boleznijo, se ni mogel izogniti prav nihče.
Marca lani smo prevzeli odgovorno vlogo vodenja države, ki jo je prejšnja vlada prepustila nemilosti ob začetku epidemije. Ko so se druge vlade po svetu odločale za učinkovite ukrepe in za sodelovanje, je takratna vlada Marjana Šarca razmišljala samo o eni stvari – kako na predčasnih volitvah, ki so jih želeli izsiliti, dobiti čim več glasov. Namesto zdravja so tako na prvo mesto postavili svojo politično prihodnost.
Že več desetletij sem aktivno vpleten v mnoga življenja v svoji neposredni okolici ter tudi širše. Učinke epidemije nisem gledal samo izza sten parlamenta, ampak sem kot dolgoletni poveljnik Civilne zaščite od blizu spremljal, kako vpliva na ljudi. Ure pogovorov in izmenjavanj mnenj na terenu in tudi v Državnem zboru so prinesle na mizo svežnje protikoronskih ukrepov, v katerih smo skušali zajeti pomoč za vse državljane in državljanke Slovenije.
Ukrepi, ki smo jih sprejeli, so pomenili in še pomenijo neposredno pomoč ljudem.
Kot politik, ki ima za sabo kar tri županske mandate, namreč zelo dobro vem, kaj pomeni za neko občino, dejstvo, da brez dela ostane množica ljudi. Zato je bil eden ključnih ukrepov, da smo uvedli nadomestilo za čakanje na delo na domu – tako smo želeli zagotoviti, da se delovna mesta ohranijo, delavci v času krize prejemajo redni dohodek, delodajalci pa podjetij zaradi krize ne zaprejo.
V javnosti pogosto slišimo, da nismo dovolj dobro poskrbeli za šport in turizem. Dva očitka, ki pa sama po sebi nimata teže. 12 let sem bil predsednik Košarkarskega kluba Tolmin in zavedam se pomena športa za zdravje in življenje ljudi. Gibanje je nekaj najboljšega, kar lahko človek stori za svoje zdravje. Če pa pri tem vključi še družbo, kot to počnemo npr. pri košarki, pa poskrbi še za mnogo več – za sprostitev, druženje, kondicijo, pletenje prijateljskih vezi ipd.. Šport smo med epidemijo spodbujali, a smo se zavedali zelo pomembne stvari: koronavirus je visokonalezljiva bolezen, ki se najbolj širi ob tesnem stiku z ljudmi. Ko k temu dodamo še povsem fiziološko naravo razmerja med intenzivno telovadbo in možnostmi za hitrejše širjenje okužb, dobimo situacijo, ko lahko košarkarska tekma med prijatelji postane novo žarišče širjenja okužbe. Ta okužba pa lahko nepopravljivo poseže v življenja mnogih. Zato smo se odločili, da v največjem razmahu epidemije spodbujamo predvsem individualne športe, kjer ni neposrednega tveganja za prenos okužb. Tek, kolesarjenje, nordijska hoja, sprehodi v naravi – vse to smo spodbujali z mislijo, da gre le za začasne ukrepe in da se bomo vsi kmalu spet lahko podili za žogami. Podobno so storile tudi vse druge države.
Turizem je tema, ki mi je še posebej blizu, saj prihajam iz bližine Bovca. Večina prebivalcev je odvisnih prav od turizma in zato vem kako pomembno je vsako delovno mesto, ki ga v Sloveniji zagotavlja turizem.
Tega se zavedamo vsi v stranki SDS, zato smo bili tudi med glavnimi pobudniki t.i. turističnih bonov za vsakega Slovenca in Slovenko, lani v vrednosti 200 eur, letos pa se glede vrednosti še usklajujemo, a tudi tokrat boni bodo. Izdatno smo poskrbeli tudi za turistični sektor; na lokalni ravni so se tako mnoge občine odpovedale zaračunavanju najemnine gostinskim in turističnim objektom, ki imajo sedeže v prostorih občinske lasti. Poskrbeli smo, da so bili tudi delavci v turizmu del ukrepa čakanja na delo, pozabili pa nismo niti na tiste, ki se s turizmom ukvarjajo kot samostojni podjetniki – uvedli smo mesečni dohodek, s katerim so lahko vsaj deloma pokrili stroške in lažje preživeli.
Naš trud in naše ambicije so ves čas usmerjenje v grajenje nove, boljše, naprednejše Slovenije, ki bo nudila topel dom še mnogim generacijam Slovenk in Slovencev. Spremembe so težke, ampak v 30 letih smo dokazali, da si v Sloveniji sprememb želimo in da smo zanje skoraj vsi pripravljeni trdo delati.
Sam zagovarjam vključujočo politiko, ki predstavlja interese čim širše množice ljudi. V Sloveniji imamo mnogo različnih pogledov in idej in prav je, da jih v oblikovanje civilne družbe ter političnega dialoga vključujemo prav vse. Kot vodja poslanske skupine vedno ponudim roko sodelovanja vsem ostalim poslanskim skupinam. V preteklem letu smo uspešno zgodbo spopada z epidemijo gradili ravno na tem: na dialogu, sodelovanju, iskanju kompromisov, ki predstavljajo najboljše za vse. Žal mi je, da velik del leve opozicije ni pripravljen niti prisluhniti, še manj pa sodelovati pri grajenju Slovenije v uspešno državo, ki bo prepoznaven in odločen faktor tudi v mednarodnem prostoru.
Naloga politike je, da dela za ljudi. Za ljudi pa lahko resnično delaš šele takrat, ko si vpet v vse pore življenja in ko si pripravljen vedno prisluhniti vsakemu posamezniku in posameznici. Tega se učimo vse življenje in je ena najdragocenejših stvari, ki jih politik lahko uporabi pri svojem delovanju. Pri vsaki odločitvi, ki jo kot poslanec in kot vodja poslanske skupine sprejmem, pomislim na ljudi, s katerimi delim to državo – pomislim na tiste, ki jim kot aktiven gasilec pomagam v trenutku največje nesreče; pomislim na mlade, ki se kalijo v različnih športnih in kulturnih klubih; pomislim na starejše; pomislim na vse tiste, ki jih leta in leta srečujem, ko se borijo za svoje pravice in svoje ideje. In ko si odgovarjam, ali nek predlog zakona podprem ali ne, se vedno vprašam, kako bo vplival na vse te ljudi. Bo naredil njihovo življenje vsaj malo lepše, boljše, lažje? K temu stremim in za to se vsak dan tudi borim.
Danijel Krivec
