Luxembourg, 18. junija – Sodišče Evropske unije je danes deloma ugodilo tožbi Milana Zvera, evroposlanca iz vrst SDS in Evropske ljudske stranke, proti Evropski komisiji. Tožba se je nanašala na obisk tedanje podpredsednice komisije Vere Jourove v Sloveniji marca 2023.
Sodišče je razglasilo za ničen del sklepa komisije, ki je zavrnila zahtevo Zvera za dostop do dokumentacije, povezane z obiskom. Dokumentacija, ki jo je prejel, je bila delno počrnjena, kar je spodbudilo njegovo zahtevo po popolnem vpogledu v vse dokumente in elektronsko komunikacijo med komisijo ter slovensko vlado in drugimi vpletenimi akterji.
Delna zmaga za Zvera
Evropsko sodišče v Luxembourgu je odločilo v prid Zveru, a le deloma. Zver je zahteval dostop do celotne dokumentacije brez cenzuriranih delov, kar pa ni bilo v celoti odobreno. Sodišče je sicer razveljavilo del sklepa Evropske komisije, vendar ni ugodilo Zverovi zahtevi za razkritje vseh počrnjenih delov in elektronske komunikacije.
“Sodišče je pokazalo, da mora biti delovanje Evropske komisije transparentno do te mere, da to ne ogroža zaupnosti določenih informacij,” je komentiral Zver po razglasitvi sodbe.
Razlogi za tožbo
Tožba je izvirala iz Zverovega nezadovoljstva z obsegom informacij, ki jih je prejel v zvezi z obiskom komisarke Jourove. Po njegovem mnenju naj bi bila dokumentacija ključna za razumevanje namena in rezultatov obiska, ki je v tistem času sprožal številne razprave v slovenski javnosti.
Odločitev sodišča je že sprožila odzive med političnimi akterji v Sloveniji in Bruslju. Nekateri vidijo to kot zmago za transparentnost in dostop do informacij, medtem ko drugi opozarjajo na potrebo po zaščiti občutljivih podatkov, ki bi lahko ogrozili diplomacijo in mednarodne odnose.
Evropska komisija je v odzivu na sodbo poudarila, da bo spoštovala odločitev sodišča, a hkrati izrazila zaskrbljenost glede razkritja občutljivih informacij, ki lahko vplivajo na njihovo delo.
Odločitev Sodišča EU postavlja pomemben precedens glede pravice do dostopa do informacij, še posebej v kontekstu delovanja evropskih institucij in njihovih interakcij z državami članicami. Zadeva poudarja potrebo po ravnotežju med transparentnostjo in zaščito zaupnih informacij.
Spletno uredništvo
