Po smrti papeža Frančiška je katoliška cerkev ostala brez vodstva, saj ni nobenega namestnika. Vodenje cerkvenih zadev v tem času prevzame zbor kardinalov, vendar je njihova moč omejena na tekoče posle, pripravo žalnih slovesnosti in pogreba ter organizacijo volitev novega papeža.
Pravila za to obdobje je vzpostavil papež Janez Pavel II., ki je reformiral tradicionalne postopke.
Od trenutka smrti papeža mora kardinal kamerlengo zapečatiti papeževe delovne in osebne prostore. Vse visoke cerkvene funkcije, kot so državni tajnik in kardinali prefekti, prenehajo delovati. Edinstveno vlogo v tem obdobju ima kamerlengo, in sicer od leta 2019 Irec Kevin Farrell. Kamerlengo potrdi papeževo smrt in postane najvišja avtoriteta v Vatikanu, medtem ko upravlja apostolski sedež do izvolitve novega papeža.
Pod njegovim vodstvom kardinali, zbrani v splošnem zboru, določijo datum pogreba in datum začetka konklave, kjer bodo izvolili novega papeža. Pri tem mu pomagajo trije izžrebani kardinali iz vrst škofov, duhovnikov in diakonov, kar je potrebno potrditi s strani kardinalskega zbora.
Postopek izvolitve novega papeža
Izvolitev novega papeža poteka po pravilih, določenih v apostolski konstituciji Universi dominici gregis, ki jo je leta 1996 izdal papež Janez Pavel II. in v dokumentih Benedikta XVI. iz let 2007 in 2013.
Pravila določajo, da morajo biti kardinali volivci, ki na dan smrti ali odstopa papeža še niso dopolnili 80 let, prisotni v Vatikanu za konklavo. Med konklavo so kardinali zaprti v Sikstinski kapeli in so pod prisego dolžni molčati ter se izogibati stikom z zunanjim svetom.
Kardinali svoje glasove oddajo tako, da na volilne lističe zapišejo ime kandidata, ki ga po svoji presoji in navdihu Svetega duha menijo za najprimernejšega. Volitve so tajne in zahtevajo dvotretjinsko večino glasov vseh prisotnih kardinalov z volilno pravico.
Glasovanje poteka štirikrat na dan, dokler ne izvolijo novega papeža. Po vsakem glasovanju lističe sežgejo, pri čemer dodajo kemikalije, da dim iz dimnika signalizira rezultat: črn dim pomeni neuspeh, bel dim pa novo izvolitev.
Če v treh dneh ne izvolijo novega papeža, se volitve prekinejo za en dan, da kardinali lahko molijo in se pogovorijo o nadaljnjih korakih. Če po sedmih skrutinijih še vedno ni izvoljen nov papež, volitve znova prekinejo. Če tudi po naslednjih sedmih ni napredka, se kardinali odločijo, ali bodo izbirali med vsemi kandidati ali le med dvema z največ glasovi. Izvolitev zahteva dvotretjinsko večino.
Ko je novi papež izbran, ga dekan kardinalskega zbora vpraša, ali sprejema papeški položaj in katero ime si izbere. S tem se konklava zaključi, novi papež pa se prvič predstavi vernikom na balkonu bazilike Sv. Petra.
Spletno uredništvo
