Nižje cene elektrike, plina in osnovnih živil, manjše obremenitve samozaposlenih, ugodnejše oddajanje stanovanj mladim ter možnost prejemanja polne pokojnine ob nadaljevanju dela. To so le nekateri ukrepi, ki jih Slovenska demokratska stranka (SDS) izpostavlja v kampanji za Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije.
Višje cene praznijo denarnice. Se obetajo pocenitve?
Slovenska gospodinjstva se še naprej soočajo z visokimi življenjskimi stroški. Po podatkih Statističnega urada so bile oktobra življenjske potrebščine za 3,3 odstotka dražje kot pred letom dni, največji prispevek k podražitvam pa so imele stanovanjske in energetske dobrine.
Razbremenitev samozaposlenih in normirancev
Pomemben del razvojnega zakona se nanaša tudi na podjetništvo. Predlagane spremembe bi samozaposlenim in kmetom z najnižjimi prihodki omogočile bistveno nižje mesečne prispevke. Namesto približno 650 evrov bi upravičenci plačevali okoli 250 do 307 evrov.
Predvidena je tudi ugodnejša davčna obravnava normirancev in nekatere administrativne poenostavitve. Cilj predlagateljev je ustvariti okolje, v katerem bi bilo lažje začeti podjetniško pot, razvijati dejavnost in ohranjati delovna mesta.
Polna pokojnina tudi ob nadaljevanju dela?
Med odmevnejšimi predlogi je sprememba pokojninske ureditve. Zakon bi pod določenimi pogoji omogočal, da posameznik po izpolnitvi pogojev za upokojitev nadaljuje delo in hkrati prejema polno pokojnino.
Predlagatelji želijo s tem spodbuditi starejše zaposlene, ki si želijo ostati delovno aktivni, ter omogočiti prenos njihovih izkušenj na mlajše generacije. Za upokojence je predvidena tudi odprava enoodstotnega prispevka za dolgotrajno oskrbo. Upokojenec s pokojnino 1.000 evrov bi zaradi tega ukrepa na leto prihranil približno 120 evrov.
Več možnosti za stanovanja za mlade družine
Stanovanjska problematika je ena največjih ovir za mlade, ki si želijo ustvariti družino. Razvojni zakon zato predvideva davčne spodbude za lastnike stanovanj, ki bi svoje nepremičnine oddajali v najem.
Boljši pogoji za kmete in krajše čakalne dobe
Toda dejanski učinki bi bili odvisni od razpoložljivosti zdravstvenega osebja, organizacije dela in izvajanja predvidenih sprememb.
Velike obljube, a tudi vprašanja o financiranju
Razvojni zakon uživa podporo vladne koalicije in več gospodarskih organizacij, medtem ko mu sindikalne centrale in opozicija nasprotujejo.
Sindikati opozarjajo predvsem na možnost zmanjšanja prihodkov javnih blagajn in posledice za financiranje pokojnin, zdravstva ter drugih javnih storitev.
Ministrstvo za finance na drugi strani poudarja, da bi bili stroški ob upoštevanju širših gospodarskih učinkov nižji od neposrednih ocen.
Odločitev bo v rokah volivcev
Zakon je Državni zbor sprejel že 11. maja 2026, vendar zaradi referendumskega postopka še ni začel veljati. Volivci bodo o njegovi uveljavitvi odločali v nedeljo, 6. decembra. Na eni strani so obljube o nižjih življenjskih stroških, razbremenitvi dela, podpori podjetnikom in novih priložnostih za mlade. Na drugi pa opozorila o dolgoročnih stroških in vzdržnosti javnih financ, slednji naj bi se sicer pokrili z večjim prilivom denarja zaradi povišane gospodarske aktivnosti.
Pred referendumsko odločitvijo bo zato ključno vprašanje, koliko bi posamezni ukrepi dejansko prinesli ljudem in kako bi se njihova izvedba poznala pri financiranju javnih storitev. Razprava o razvojnem zakonu tako odpira širše vprašanje: kako razbremeniti ljudi in gospodarstvo ter hkrati zagotoviti dolgoročno stabilnost socialne države?
U.L
 izpostavlja v kampanji za Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. ){kind=link}