Evropsko nebo je v zadnjih dneh zajel nenavaden val bombnih preplahov. Potniška letala so morala spreminjati smer, nekatera so pristala na vojaških letališčih, v zrak pa so poleteli celo vojaški lovci. V samo nekaj dneh je bilo prizadetih več kot 30 letov. Čeprav doslej niso našli niti ene bombe, se evropske varnostne službe soočajo z vse bolj zaskrbljujočim vprašanjem: kdo stoji za množičnimi grožnjami in kaj želi z njimi doseči?
Letala preusmerjali, potnike evakuirali, vojaški lovci v pripravljenosti
Vse se je začelo v ponedeljek, 2. novembra, ko je moralo letalo družbe Wizz Air na poti iz Londona proti Sofiji zaradi bombne grožnje pristati v Budimpešti.
Dan pozneje so podobni alarmi prizadeli najmanj sedem letov po Evropi. V četrtek pa je sledil pravi val preplahov, ki je po poročanju Reutersa prizadel skoraj 30 letal.
Podobni prizori so se odvijali tudi drugod. Bolgarski lovci MiG-29 so spremljali tri Ryanairjeva letala, italijanska vojska pa je posredovala pri letu družbe Finnair.
V petek, 6. novembra, so sledile nove grožnje na Danskem, Češkem, v Franciji in Italiji. Letalo družbe Wizz Air na poti iz Prage v Rim so preusmerili v Benetke.
Naključje ali načrtno povzročanje panike?
Najbolj nenavadno pri celotnem dogajanju je dejstvo, da varnostne službe kljub številnim pregledom doslej niso odkrile eksplozivnih naprav. Toda to še ne pomeni, da grožnje nimajo posledic. Že anonimno elektronsko sporočilo o domnevni bombi lahko sproži obsežne varnostne postopke, preusmeritve letal, evakuacije in večurne zamude. Letalskim družbam nastajajo dodatni stroški, potniki zamujajo povezovalne lete, letališča pa morajo aktivirati varnostne službe.
In prav v tem bi se lahko skrival pravi cilj napadalcev: povzročiti čim več motenj, negotovosti in strahu, ne da bi sploh uporabili eksploziv. Varnostni strokovnjaki opozarjajo, da nenavadno veliko število podobnih groženj v tako kratkem času odpira vprašanje morebitne usklajene akcije.
Je Evropa tarča hibridnega napada?
Evropski komisar za promet Apostolos Tzitzikostas je zato opozoril, da je še prezgodaj sklepati, ali so posamezni incidenti med seboj povezani.
Kdo stoji za grožnjami?
Po poročanju Reutersa so italijanska letališča prejela elektronsko sporočilo, ki se je sklicevalo na skupino z imenom Male State Fighters. Ime spominja na nekdanje rusko skrajno gibanje Male State, vendar je njegov ustanovitelj povezavo z grožnjami zanikal.
Pristnost sporočila in odgovornost pošiljateljev nista potrjeni. Preiskovalci zato ne izključujejo različnih možnosti, od posameznikov in posnemovalcev do organiziranih skupin ali morebitnega državno podprtega delovanja.
Najbolj skrb vzbujajoče je, da storilcem za zdaj uspeva povzročati kaos
Čeprav so vsa prizadeta letala varno pristala in doslej niso našli eksploziva, ostaja dejstvo, da je mogoče z razmeroma preprostimi grožnjami povzročiti resne motnje v evropskem letalskem prometu. Evropske varnostne službe zdaj poskušajo ugotoviti, ali gre za niz nepovezanih lažnih alarmov ali za načrtno kampanjo zastraševanja.
Eno je jasno: v zadnjih dneh niso bile ogrožene le letalske povezave. Na preizkušnji je tudi občutek varnosti milijonov ljudi, ki vsak dan potujejo po evropskem nebu.
In dokler odgovorni za grožnje ne bodo odkriti, ostaja vprašanje, ali je to šele začetek novega vala motenj.
U.L
