Prejšnji teden so trije slovenski evropski poslanci prejeli odgovor Evropske komisije in njene predsednice Ursule von der Leyen glede vladavine prava v Sloveniji.

Zapis predsednice Evropske Komisije objavljamo v celoti:

Spoštovana poslanka,
zahvaljujem se Vam za dopis v zvezi z reformo upravljanja slovenskih javnih medijev, na katerega lahko odgovorim z naslednjimi pojasnili.

Evropska komisija je zavezana spodbujanju in varovanju demokratičnih vrednot, človekovih pravic in pravne države v Evropski uniji. Kot del te zaveze in za izpolnitev pravnih obveznosti, ki jih ima kot varuhinja Pogodb, si vedno prizadeva za srečanja s predstavniki različnih nacionalnih institucij, da bi lahko potekali stalni dialogi in izmenjave na ključnih področjih, kotje pravna država.

Spoštovanje pravne države je osrednja skrb, na kateri temelji njeno ukrepanje, zato Komisija trdno podpira in spoštuje načelo delitve oblasti in neodvisnost sodstva. Posledično odločno zavrača vsako trditev o poskusu vmešavanja v postopke odločanja neodvisnih nacionalnih sodišč ali pritiska nanje. Na srečanjih z nacionalnimi pravosodnimi institucijami razpravlja o vprašanjih skupnega interesa, a nikoli o tekočih zadevah.

Komisija je poleg tega zavezana zaščiti svobodnih in neodvisnih medijev, vključno z javnimi mediji, ki so bistvenega pomena za evropske demokracije in sestavni del sistema pravne države. Kot je določeno v členu 11 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, „se svoboda in pluralnost medijev [spoštujeta]“, da se zaščiti svoboda izražanja in obveščanja.

Pri tem želim opozoriti, da je Komisija že v okviru poročila o stanju pravne države za leto 2022 ugotovila, da v Sloveniji obstaja več izzivov v zvezi z neodvisnostjo javnih medijev in učinkovitostjo ustreznih pravnih jamstev pri omejevanju političnega vpliva v praksi. V poročilu o stanju pravne države za leto 2022 je bilo zato Sloveniji priporočeno, naj „okrepi pravila in mehanizme za okrepitev neodvisnega upravljanja in uredniške neodvisnosti javnih medijev ob upoštevanju evropskih standardov glede javnih medijev “.

V poročilu o stanju pravne države za leto 2023, objavljenem 5. julija 2023, je bilo ugotovljeno, da je Slovenija to priporočilo v celoti izvedla. Komisija je poleg tega predlagala evropski akt o svobodi medijev, ki med drugim po vsej Evropski uniji uvaja skupne zaščitne ukrepe za boljšo zaščito neodvisnih in javnih medijev. Komisija se zanaša na podporo sozakonodajalcev — in na Vašo podporo — pri čim hitrejšem zaključku medinstitucionalnih postopkov v zvezi s to zakonodajno pobudo.

Evropska komisija bo še naprej sodelovala s slovenskimi organi, da bi zagotovila ohranjanje in spodbujanje naših skupnih vrednot, tudi svobode in neodvisnosti medijev.

S spoštovanjem, Ursula von der Leyen

Na pismo predsednice evropske komisije pa se je odzvala tudi Romana Tomc, ki je nad odgovorom zelo razočarana, saj von der Leyenova ni stopila v bran vladavini prava.

Odziv Tomčeve objavljamo v celoti:

Po nedopustnih političnih pritiskih na ustavno sodišče smo junija trije evropski poslanci predsednike evropskih institucij opozorili na vse slabše razmere na področju vladavine prava.

Prejšnji teden sem dobila odgovor predsednice Evropske komisije, ki si ga lahko preberete v prilogi. Žal ne Ursula von der Leyen ne Vera Jourova ne bosta stopili v bran vladavini prava in depolitizaciji medijev v državah, kjer je na oblasti levica.

Predsednica Komisije je po poplavah sicer obiskala Slovenijo in obljubila evropsko pomoč, kar je pohvale vredno. A potrebno je vedeti, da so denarno pomoč iz solidarnostnega sklada brez izjeme dobile vse države, ki so utrpele velike naravne katastrofe in so zanjo zaprosile. Obisk gre razumeti tudi že kot predvolilno lobiranje, saj naj bi si predsednica von der Leynova želela še en mandat na čelu Evropske komisije. Da bi ji to uspelo, na svoji strani potrebuje tudi čim več predstavnikov Evropskega sveta.

Kot velika zagovornica vladavine prava in svobode medijev bi lahko rekla tudi kakšno besedo o tej temi. Vendar pa je težko pričakovati, da bi Ursula von der Leyen ta trenutek drezala v politične čistke na RTV, ker zanjo politično to ne bi bilo modro.

Vse od začetka postopka spremembe zakona o RTV različne bruseljske institucije redno in natačno opozarjam na politično podreditev slovenskega nacionalnega medija. Njihovi odzivi so vzorčni primeri dvoličnosti. So tudi pokazatelj, kako pokvarljiva je načelnost in koliko sprenevedanja se skriva v tako imenovanem boju za vladavino prava in svobodo medijev.

Res nenavadno je, da v Evropski Uniji skrbi povzročajo samo države, kjer so na oblasti desne vlade. Vrana vrani ne izkljuje oči je pregovor, ki najbrž pojasni ravnanje predsednice Komisije, komisarke Jourove in tudi drugih bork za evropske vrednote, recimo evropske poslanke Sophie in´t Veld ali pa komisarke za človekove pravice Sveta Evrope Dunje Mijatović.

Prevlada levice v evropskih institucijah je škodljiva za demokracijo in prihodnost Evropske unije. Zato so že evropske volitve prihodnje leto lahko prelomnica, da se stvari obrnejo v pravo smer.

 

Spletno uredništvo