Logar v programu: Ljubljana, pametno mesto ali vi boste povedali, kaj bi izboljšali

Pametna Ljubljana

Ljubljana poglablja razvojno vrzel za najrazvitejšimi evropskimi mesti. Je na 75. mestu Mercerjeve lestvice po kvaliteti življenja (glede na: dostopnost in kakovost zdravstvene oskrbe, varnost, izobraževalni sistem, stanovanjsko in okoljsko politiko, prometno politiko, gospodarstvo, javne storitve). Za razliko od nekaterih drugih mest, ki so vlagale v tehnološki razvoj, Ljubljana v zadnjih dvanajstih letih ni napredovala po lestvici navzgor. S tem je povečala razvojno vrzel do tistih mest, ki so se usmerile v razvoj pametnega mesta. Na primer Lizbona je zgolj v zadnjih dveh letih napredovala za štiri mesta, Oslo za pet mest, München pa se je prav zaradi investicij v razvoj pametnih rešitev in privabljanja visoko izobraženih kadrov s 7. mesta povzpel na tretje mesto.

To, kar se nam zdi napredek, je po merilih sodobnih evropskih mest zgolj nujni ukrep, ki mestu omogoča, da obstane v isti ‘ligi’. Za napredek potrebujemo več. Geografska lega, naravne danosti in velikost ter infrastrukturni potencial omogočajo Ljubljani, da postane vodilna v EU na področju razvoja sodobnega pametnega mesta. Ker so na ravni EU za to na voljo sredstva, je lahko pot k pametnemu mestu bistveno cenejša, kot si danes predstavljamo.

Kaj je pametno mesto? Mesto, ki svoje storitve razvija tako, da njegovim prebivalcem olajšajo, poenostavijo in polepšajo vsakdan.

• Posodobitev prometne signalizacije in vključitev le-te v okolju prijazen prometni upravljavski sistem omogoča mestnim načrtovalcem oblikovanje pretočnega prometa z bistveno nižjimi ravnmi onesnaževanja.
• Inteligentni semaforizirani režimi z upoštevanjem prometnih konic prilagajajo dolžino in obseg zelenih valov, dajejo prednost javnemu transportu, v primerih previsoke koncentracije vozil pa preusmerjajo promet.
• Nenehni razvoj pametnih rešitev, ki olajšajo naš vsakdan.

Pametno mesto je veliko več. Je nenehen razvoj novih storitev, opuščanje potratnih starih praks in sprejemanje odločitev po meri ljudi Ljubljana ima 289.518 obrazov. Vas, Ljubljančanke in Ljubljančani. Vsak je najpomembnejši. Vsak od vas lahko prispeva k boljšemu, čistejšemu in naprednejšemu mestu. A le tedaj, če boste kot posameznik začutili, da ste slišani, ter da so dobri predlogi tudi uresničeni in nagrajeni.

Vi boste povedali, kaj bi izboljšali v Ljubljani

Mesto mora znati vračati nazaj. Zato bomo v Ljubljani dvakrat letno – v spomladanskem in jesenskem terminu – organizirali inovacijski live maraton najBoljša Ljubljana, kjer bodo na enem mestu mladi raziskovalci, programerji, strokovnjaki in start-up podjetja 48 ur na očeh javnosti nepretrgoma razvijali ideje za boljši ljubljanski jutri. Najbolj inovativnih pet idej bo mesto odkupilo in oživilo skozi proces dela skupine v inkubator LjuBljana. Končni cilj bo združena aplikacija eLjubljana, ki bo vključevala vse e-storitve na enem mestu.

Ljubljana bo postala vozlišče kreativnih idej in rešitev za pametno mestno ureditev jutrišnjega dne.

Konkretni ukrepi za Ljubljano, pametno mesto:  

• izdelava celostne prometne politike s poudarkom na izgradnji pametnega prometnega omrežja;

• oblikovanje pametnih rešitev eLjubljane – vse na enem mestu/eni položnici/eni aplikaciji;

• 2x letno inovacijski live maraton najBoljša Ljubljana z odkupom najkreativnejših in najbolj uporabnih projektov. Ljubljana bo postala razvojni hub v regiji;

• brezplačni WI-FI na območju celotne Ljubljane;

• izgradnja sodobne soseske z izravnano energetsko bilanco (v partnerstvu z razvijalci iz zasebnega sektorja);

• imenovanje podžupana za področje sodobnih tehnologij.

Aplikacija za pametne telefone in tablične računalnike eLjubljana bo na primer vsebovala:                                          

• e-parking – prikaz vseh prostih parkirnih mest v realnem času z navigacijo do prostega parkirnega mesta;

• e-postaje s prikazom najbližje avtobusne postaje in urnikom prihodov in zasedenosti avtobusov;

• e-ogrevanje (nadzor porabe energije v realnem času);

• prikaz vseh storitev javnih podjetij Holdinga Ljubljana na enem mestu (prilagojeno lokaciji uporabnika);

• skupna e-položnica, pregled in arhiv s spodbujanjem uporabe e-računa za čim večjo ekološko osveščenost.

Ljubljana brez prometnih zastojev

Promet je področje, kjer je Ljubljana v zadnjem desetletju najbolj zaostala. Stari koncepti, kjer se pri spremembi cestne ureditve ugotavljajo samo neposredni učinki sprememb (ne pa tudi vpliv na ostalo cestno omrežje oz. ti. induciran promet), preživete trase avtobusnih linij, neustrezni prometni režimi, semaforizacija križišč, ki ne upošteva dinamike prometa in nezadostna integracija železniškega prometa so samo nekatere izmed pomanjkljivosti trenutne prometne ureditve.

Neustrezna mestna prometna politika se kaže v nenehnem zmanjševanju števila potnikov v javnem potniškem prometu (tudi zaradi nespametne 50 % podražitve vozovnic v letu 2011), nesprejemljivo počasnem javnem prometu (v povprečju manj kot 18 km/h – po analizi OZN iz leta 2015 je prav v Ljubljani najnižja povprečna hitrost od vseh primerljivih mest v Evropi), zastareli razporeditvi tras, slabo domišljenih prometnih rešitvah pri nastajajočih novih soseskah in podobno.

Dokaz, da aktualna mestna oblast nima idej za razrešitev prometnih težav mesta, najdemo kar v njenih strateških dokumentih. Od prvotnega cilja 33 % JPP v strukturi celotnega prometa do leta 2020, je mestna oblast v zadnji veljavni strategiji znižala svoj cilj na skromnih 16 % do leta 2027. Za primerjavo: v Münchnu delež javnega transporta znaša 25 %, na Dunaju 34 %, v Zürichu pa kar 41 %!

Ukrepi:

• pametno prometno upravljanje – posodobitev celotnega prometnega sistema;

• smart parking (obstoječa parkirna mesta bomo opremili s senzorji zasedenosti v aplikaciji eLjubljana);

• integracija LPP z železniškimi povezavami (sklenitev krovnega sporazuma o sodelovanju med SŽ in MOL oz. LPP);

• popolna revizija tras mestnega javnega transporta z upoštevanjem navezave na železniške povezave (bistveno večja pretočnost in krajši čas potovanja od odhoda do cilja);

• vgraditev mejne ravni onesnaženosti ob prometnih konicah v pametni sistem upravljanja s prometom;

• brezplačna mesečna vozovnica za upokojence;

• spodbujanje nakupa letnih vozovnic po ceni 350 evrov (namesto trenutnih 420 evrov);

• brezplačne vozovnice LPP za šole na organiziranih izletih;

• vzpostavitev sistema car sharing (aplikacija, olajšave, temu prilagojene cestne ureditve);

• takojšnji pristop k pogajanjem z Vlado RS za izgradnjo hitre železnice do letališča Jožeta Pučnika;

• prenehanje vseh postopkov za izgradnjo GH tržnica;

• podžupan, odgovoren za modernizacijo prometa.