Foto: Družbena omrežja

Slovenijo je te dni zajelo obilno deževje in mnoge reke so prestopile bregove. Zaradi poplav so bili nekateri deli države celo odrezani od Slovenije.

Po družbenih omrežjih pa so zaokrožile fotografije in posnetki katastrofe, ki jo je povzročilo močno deževje in mnogi ob tem poudarjajo, da bi katastrofo lahko preprečili, če bi volivke in volivci na referendumu glasovali ZA Zakon o vodah, a se je večina Slovencev odločila, da ne bo dodatnega financiranja urejanja vodotokov in da se gradnja objektov ob vodi še naprej ureja prek vladnih uredb in ne prek strokovnih delavcev Direkcije za vode, ki bi bili za napačne odločbe tudi kazensko odgovorni. To so praktično dosegli s svojim odločnim PROTI zakonu o vodah.

Kampanjo je vodila Nika Kovač

Leva politika je skupaj s civilno družbo izkoristila ta zakon za gradnjo konkretne vsebinske zgodbe, ki ne temelji na antijanšizmu. Odkrili so, da je vprašanje vode odličen povezovalni element in, čeprav z veliko mero zavajanja, uspeli združiti praktično vse.

Predlagatelji referenduma so uspeli ustvariti občutek, da gre za vprašanje pitne vode, ki s samim zakonom sicer ni imela nobene zveze, in tako na svojo stran pridobila množico aktivistov, tudi enkratnih, ki so na volišča vozili upokojence in širili idejo na družbenih omrežjih. Komunicirali so hkrati alarmantno in povezovalno, s čimer so ustvarili maksimalni učinek motivacije.

Kampanjo je vodila Nika Kovač. Ista Nika Kovač, ki je arogantno vodila že kampanjo Čas je za pri družinskem referendumu, in močno izgubila. 

Tokrat v največji opozicijski stranki SDS ostro nasprotujejo trem zakonom, ki povečujejo število ministrstev iz 17 na 20, podrejajo javni zavod RTV Slovenija vladajoči politiki in ukinjajo izvajanje dolgotrajne oskrbe. Iz tega razloga so pričeli z zbiranjem podpisov podpore za izvedbo referenduma.

Vse o referendumih si lahko preberete na spodnji povezavi:

Kako oddati podpis podpore referendumom

T. C.