Vlada Roberta Goloba je sprejela predlog Zakona o začasnih ukrepih, s katerim naj bi se odpravilo posledice draginje za skupine prebivalstva, ki so najbolj ranljive. Energetski dodatek bo izplačan okoli 70 tisoč izbranim, za to bodo namenili 41 milijonov evrov.
Janševa vlada dodatek izplačala okoli 710 tisoč upravičencem
Spomnimo, da je vlada Janeza Janše enkratni dodatek zaradi visokih cen energentov izplačala okoli 710 tisoč upravičencem, celoten paket je bil vreden približno 200 milijonov evrov. Prav tako je vlada Janeza Janše določila nižje trošarine na energente in vse za tri mesece oprostila plačila omrežnine.
Lahovnik: Gre za metanje peska v oči
Vlada Roberta Goloba, je sprejela predlog Zakona o začasnih ukrepih, s katerim bi se odpravilo posledice draginje za skupine prebivalstva, ki so najbolj ranljive, a ekonomist Matej Lahovnik jasno opozarja, da gre za metanje peska v oči, saj vladni ukrepi spodbujajo nedelo in kaznujejo delo.
“Korenček za tiste na sociali in palica za delavce z znižanjem realnih plač zaradi ukinitve usklajevanja dohodninskih razredov z inflacijo ter manjšo rastjo splošne olajšave je čudno sporočilo ampak glavno, da so sindikati zadovoljni,” je Golobovo “finančno pomoč”, je pojasnil ekonomist Lahovnik.
Korenček za tiste na sociali in palica za delavce z znižanjem realnih plač zaradi ukinitve usklajevanja dohodninskih razredov z inflacijo ter manjšo rastjo splošne olajšave je čudno sporočilo ampak glavno, da so sindikati zadovoljni 😉 https://t.co/dacwhO8NmX
— Matej Lahovnik (@LahovnikMatej) August 19, 2022
Dr. Matej Lahovnik: »Davčna reforma prejšnje vlade je šla v pravo smer in je bila tudi v skladu z usmeritvami OECD. Razbremenilo se je plače z davčnimi ukrepi v času prejšnje vlade. Šlo je za povišanje neto plač in povišanje bi bilo v naslednjih letih iz leta v leto še višje. Moram reči, da sem nad tem predlogom, ki ga je pripravila sedanja vlada, zelo, zelo neprijetno presenečen. Namreč, bistvo tega predloga je, da dviga davčne stopnje in znižuje rast splošne olajšave. Vsi ekonomisti vemo, da je v času krize najslabše, kar lahko narediš, da dvigneš dajatve, da dvigneš davke. S tem dodatno zapleteš poslovanje podjetjem in pa, seveda, življenje državljanom. Ne smemo tudi zanemariti, da bo to verjetno negativno vplivalo tudi na potrošnjo in zato se mi zdijo ti ukrepi dejansko problematični. Dvig davkov in odprava zviševanja splošne olajšave ob vse višjih življenjskih stroških in stroških poslovanja je nelogičen in škodljiv ukrep. Postopen dvig splošne olajšave na 7.500 evrov je bil ob postopni rasti življenjskih stroškov smiseln, ob sedanji rasti življenjskih stroškov pa bi jo bilo smiselno kvečjemu takoj povišati, saj davčni prihodki z višjo inflacijo naraščajo, realni dohodki pa padajo, piše Demokracija.
Preberite tudi:
U. C.
