Tik pred koncem leta je Zoran Janković, župan Ljubljane, podpisal že 17. aneks za projekt športnega kompleksa Ilirija. Ta poteza je stroške gradnje povišala za dodatnih 5,3 milijona evrov, kar je vzbudilo številna vprašanja o finančnem upravljanju in prioritetah mestne občine.

V letu 2025 je skupna cena za gradnjo Ilirije dosegla 62,5 milijona evrov. To je skoraj dvakrat več od prvotno ocenjenega proračuna projekta, kar priča o nenehnih finančnih prilagoditvah in dodatnih zahtevah. Spremembe v projektih in naraščajoče stroške so pogosto spremljali očitki o slabi izvedbi gradbenih del ter vprašanja o prioritetah mestne politike.

Medtem ko se župan Janković ponosno ponaša z novimi in ambicioznimi projekti, se kritiki sprašujejo, ali so takšni megalomanski projekti resnično v korist mesta. Vprašanje, ali so novi spomeniki in športni kompleksi res potrebni, odmeva med meščani, ki pričakujejo boljšo vzdrževanje obstoječe infrastrukture.

Pogosto so gradbena dela na Jankovićevih projektih ocenjena kot pomanjkljiva, kar povečuje nezadovoljstvo javnosti. Kritiki opozarjajo na potrebo po boljšem nadzoru kakovosti in bolj transparentnem upravljanju projektov, ki bodo zagotovili, da bodo investicije resnično koristile prebivalcem Ljubljane.

Povečanje stroškov in nenehne spremembe v projektih, kot je Ilirija, postavljajo pod vprašaj smernice mestne politike in finančne odgovornosti. Občani zahtevajo več transparentnosti in odgovornosti pri upravljanju javnih sredstev, kar bo ključno za prihodnji razvoj Ljubljane.

Z naraščajočimi stroški in številnimi aneksi je projekt Ilirija postavljen v središče razprave o prihodnosti mestnih investicij in učinkovitosti lokalne uprave. Razprava, ki je sprožila val kritik in pričakovanj, bo nedvomno oblikovala prihajajoče odločitve o nadaljnjih projektih v Ljubljani.