Intervju Demokracije, Davorin Kopše
Kako bi opisali sebe?
Vzgajali so me v skromnem okolju, kjer so me učili spoštovanja in kritike tako sebe kot drugih. Obojega enako. Predvsem oče me je naučil ponosa, oba z materjo pa vsak na svoj način kaj je prav in kaj narobe. Prve nasvete in nauke ves čas tkem v aktualna dogajanja. Zelo zanimiva se mi zdijo spoznanja v zrelih letih, ko ugotavljaš kaj so ti pravzaprav govorili, ko so te vzgajali in ti dajali napotke za življenje. Človek na ta način vse bolj spoznava, da vzgoja ni namenjena le otroštvu, ampak celemu življenju.
Sem človek na realnih tleh. Imam svoj ponos in svoj prav, seveda pa zmote priznam in jih poskušam popraviti. Dobri argumenti me prepričajo, očitne zmote in predvsem vztrajanje v njih pa me razočarajo. Mnenja zaradi mnenj, ki brez argumentov nasprotujejo vsemu in vsakomur, me odbijajo. Od takih ljudi se distanciram.
Pred leti se vam je zgodila nesreča in ostali ste invalid. Lahko invalidnost vpliva na vaše življenje?
Pred nekaj več kot enajstimi leti sem bil na vrhuncu svojih življenjskih moči. Rekreativno sem se ukvarjal s športom. Rad sem smučal, redno sem tekel, lahko ste me srečali na rolerjih, občasno pa sem zahajal v hribe in gore. Poleg tega sem bil tudi motorist, a zgodila se mi je nesreča v kateri sem ostal hrom in sem zaradi paraplegije stalni uporabnik invalidskega vozička.
Invalidnost vpliva na življenje in s tem se ne moreš nikoli sprijazniti. In moraš se prilagoditi in živeti naprej. Meni osebno je pomembno tudi, da sem zaposlen z delom in drugimi aktivnosti, zato se vključujem kjer je le mogoče. Zadnja leta sem se našel v vlogi aktivnega državljana, sem v stiku z aktualno politiko in se tudi udejstvujem. Delam stvari, ki jih je mogoče delati z glavo in rokami.
Medicina si prizadeva odkriti načine in metode kako odpraviti invalidnosti,a je naloga družbe predvsem omogočanje dostopnosti. To je pomembno tako za invalide kot za druge ljudi, ki telesno ali drugače sicer niso ovirani. Življenje je lažje, če je dostopnost večja. Pri tem imam v mislih dostopnost do izobraževanja, dela in drugih vsakdanjih človekovih potreb. Arhitektonske ovire, na katere v zvezi z invalidnostjo najprej pomislimo, so torej le ena izmed ovir.
Kako država skrbi za invalide?
Ko se oziram predvsem po Balkanu tudi izven držav nekdanje Jugoslavije, ugotavljam velikanske razlike. Slovenija je v tem smislu daleč pred vsemi. Novogradnje morajo imeti urejen dostop za invalide, invalidi se lahko šolajo in mnogi so zaposleni. Seveda pa je nujno še veliko stvari izboljšati. Pogosto omenim glavni vhod Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Tam je dostop z Zaloške ceste za invalide na invalidskih vozičkih brez spremstva zelo neprimeren in celo neuporaben. Upam, da se bo s tem kmalu kdo »pozabaval«. Tudi parkirnih mest za invalide imajo trgovinski centri bistveno več kot mnoge zdravstvene ustanove vključno UKC Ljubljana. To precej preseneča in upam, da bo kmalu bolje.
Sicer se je znosnost življenja in kvaliteta bivanja v času aktualne vlade mnogim invalidom zelo izboljšala. Sprejeti so bili mnogi ukrepi in zakoni, ki invalidom omogočajo asistenco in boljši življenjski standard. Tudi Zakon o dolgotrajni oskrbi ima velik pomen za invalide, ki nekatere oblike pomoči potrebujejo prej kot ostala populacija, ali pa celo vse življenje. Na ta način so razbremenjeni starši in drugi svojci, kar je po moji oceni velikega pomena tudi za družbo kot celoto. Posvečajo se lahko namreč ustvarjalnosti in skrbi zase, kar med drugim povečuje tudi njihovo kakovost življenja. To veča produktivnost in posredno bruto družbeni proizvod. Bogatejša družba lahko bolje poskrbi za socialno ogrožene in za druge obrobne skupine. Nedavno povišanje najnižjih invalidskih pokojnin je v veliko pomoč družinam, ki imajo člana invalida.
Veliko spremljate trenutne politične razmere v Sloveniji. Kakšna je po vašem mnenju slovenska politika?
Slovensko politiko vidim kot izrazito bipolarno in na teh osnovi ekstremno sprto in razklano. Na eni strani imamo konstruktivno, povezovalno in zato tudi uspešno politiko, na drugi strani pa zdraharje, ki si želijo na oblast, ne znajo pa povedati kaj bi tam počeli za dobrobit celotne družbe. Po izkušnjah in v zadnjem času tudi po njihovih obljubah vemo, da si želijo vrnitev v stare škodljive vzorce. Ob brezkompromisnih prizadevanjih, da bi se na kakršenkoli način ponovno dokopali do oblasti, je znano le to, da želijo restavrirati sistem prvo in drugorazrednih. Za ta sistem so značilne elite prisesanih na državne seske, drugorazredni pa naj bodo tiho in pridno delajo za tiste prve. Upam, da bodo Slovenci na volitvah v splošno dobro to drugo gladko zavrnili.
Po sestopu Marjana Šarca je vodenje vlade prevzel Janez Janša. Kakšen voditelj je on?
Janeza Janšo poznam po njegovem izjemnem delu in uspehih. Ker sem vrsto let delal v Slovenski vojski, lahko iz prve roke zatrdim, da je bil on najboljši minister za obrambo. Ko je moral po znani Kučanovi politični spletki, znani po Depali vasi, zapustiti Ministrstvo za obrambo, je začela vojska padati in je po nekaj letih tudi na tej osnovi padla do točke nekajletnih negativnih ocen borbene pripravljenosti.
Že pretekli dve vladi, ki ju je vodil Janez Janša, sta bili v primerjavi z drugimi nadpovprečni, aktualna pa je tudi glede na razmere en sam presežek celo v evropskem merilu. Kljub epidemiji, ki jo je treba spremljati in obvladovati in kljub nagajanju opozicije na vsakem koraku, v kar se rade vključujejo tudi nekatere institucije, Janez Janša vodi vlado v enotnem duhu in se posveča tudi drugim pomembnim nalogam. Dosežki so vidni na področju zaposlovanja, gospodarske rasti, varnosti in nenazadnje na mednarodnem področju. Slovenija je pod vodstvom Janeza Janše zelo uspešno predsedovala Svetu EU, kar je širše odmevalo. Doma žal ne dovolj. Videli smo primesi škodoželjnega zmanjševanja pomena ali celo molka medijev o dogajanju v zvezi s predsedovanjem.
Janšo sem bolj spoznal med kandidaturo za evropskega poslanca, ko sem leta 2019 kandidiral na skupni listi SDS/SLS. Na očitke, da je avtoritaren, se lahko le nasmehnem. Neposredno sem se lahko prepričal, da ima kot pravi vodja dogajanje pod nadzorom, o avtoritarnosti pa ni ne duha ne sluha. Lahko zatrdim, da je vodja, ki motivira s spodbujanjem. Da je treba delati mu ni treba rohneti, saj za to daje osebni zgled.
Ko smo šli skupaj v neko zgradbo z dostopom le po stopnicah, je Janša brez pomislekov prijel za moj invalidski voziček in me pomagal nesti.
Vsi, vemo, da je Janez Janša daleč najizkušenejši slovenski politik. Mnoge njegove uspehe in uspehe njegovih vlad so poskušali politični nasprotniki zmanjšati, izničiti ali jih prikazati kot škodljive, vendar dejstva govorijo zase. V aktualnem mandatu vedo, da te metode ne bodo več zalegle, saj je pozitivne učinke te vlade čutil praktično vsak državljan Slovenije. To je povzročilo paniko v vrstah leve opozicije in poskušajo zaostrovati celo v Državnem zboru. Prizadevajo si povzročati nesklepčnost, blokirajo delo z izsiljenimi proceduralnimi zapleti med sejami, obstrukcijami, neutemeljenimi interpelacijami in brutalnimi primitivnimi izpadi med delom DZ.
Vse to je seveda nastrojeno zoper uspešno vlado, ki jo vodi Janez Janša. Že sestava te vlade je bila po vseh cirkuških zapletih vladanja Marjana Šarca prava politična mojstrovina. Ko je vlada končno začela delati pa jo je bilo treba po vseh polenih pod noge obdržati skupaj. To je Janši uspelo, kar je po moji oceni vrlina, ki jo zmorejo le največji.
Veliko se govori o tem, da bodo letošnje volitve prelomne. Kaj lahko volitve prinesejo slabega in kaj dobrega za Slovenijo?
Na prihajajočih volitvah bomo bolj kot kadarkoli doslej volili predvsem dve opciji. Odločali se bomo med tistimi, ki si prizadevamo za napredek in kakovostnejše življenje vseh prebivalcev Slovenije in tistimi, ki bi radi nazaj v čase enoumja in ločevanja na naše in vaše. Na izbiro bomo imeli torej politiko, ki gradi, na drugi strani pa so tisti, ki rušijo.
Volitve nam lahko po tej oceni prinesejo nekaj dobrega, če se bo tehtnica prevesila na stran tistih, ki gradijo in bodo delali za vse prebivalce Slovenije. Na drugi strani nam lahko politika ponovno ponudi državo z dvema kriterijema. Eden velja za prvorazredne, drugi pa za drugorazredne. Dobro bo, če bo zmagala opcija, ki zagovarja in zagotavlja pošteno družbo. Slabo pa bo, če zmagajo tisti, ki si ne predstavljajo življenja od lastnega dela in so navajeni na nepravične transferje iz proračuna na svoje bančne račune.
Dobro za Slovenijo bo, če zmaga opcija, ki se bo zbrala okrog aktualne koalicije in sestavila novo še močnejšo vlado z Janezom Janšo. Vse drugo je glede na politične razmere za Slovenijo res slab obet.
Velikokrat ste kritični, do t. i. KUL opozicije? Kakšni interesi prevladujejo tam?
KUL želi na oblast in izključiti vse druge politične akterje v državi. Energijo in motive črpa iz enopartijskega sistema, ki ga zaradi tega ni sposobna obsoditi. Gre jim za oskubljeno oblast. Torej zgolj in samo oblast brez učinkovitega izvajanja nalog, ki jih prevzameš s prevzemom oblasti, ki ti jo dodelijo volivci. To je ozko orientirana skupina, ki želi zaščititi določene strukture in njihove privilegije za katere so pripravljeni izčrpati vse družbene resurse. Njihova pot vodi natanko tja, do koder nas je pripeljal samoupravni socializem. Gre za propad vrednot in izostanek komponent, ki zagotavljajo obstoj nekega sistema. Ko zmanjka vsega tega, ostane le še bankrot, oblast pa se poskuša ohraniti z brutalno silo. Tako je končala Jugoslavija, ampak ta je temeljila na revoluciji. V demokratični Sloveniji se imamo priložnost tej politiki in posledično razpadu sistema izogniti. Za to imamo svobodne večstrankarske volitve.
Deležni ste tudi številnih groženj zaradi jasnih političnih stališč in stališč do družbenih dogajanj ter žalitev na račun invalidnosti. Kako se odzovete na to?
Že nekaj let semzelo aktiven državljan. Delujem preko socialnih omrežij, pisanja kolumn in pojavljanja med ljudmi. Konsistentnost mi je prinesla kar nekaj prepoznavnosti. To mi potrjujejo ljudje, ki mi pišejo različna sporočila podpore in pozive naj vztrajam. Na drugi strani se občasno pojavijo tudi taki, ki so primitivni, nesramni in s tem tudi žaljivi. Imam vedno debelejšo kožo kar se tiče napadov, samozavest pa mi dajejo številne podpore.
Na prve se poskušam čim bolj redno odzivati z odgovarjanjem na sporočila. S tem krepim pozitivno energijo in povezanost. Tiste druge pa vse pogosteje ignoriram, saj je z njimi škoda izgubljati čas, energijo in Bog ne daj še živce.
Živite v Ljubljani. Kakšno je mnenje povprečnih Ljubljančanov o protestih ter o delu in politiki te vlade?
Znano je, da desne vlade v Ljubljani nimajo podpore, kot Ljubljančanu pa se mi zdi, da ima aktualna vlada glede na njeno delo in uspehe vendarle vse manj nasprotnikov.
Ljubljančani imajo ponavljajočih protestov brez neke vsebine vse bolj poln kufer. Ti vplivajo na kakovost bivanja, saj ni prijetno vsak teden gledati in poslušati nekih posebnežev pod svojimi okni. Seveda so moteče tudi blokade cestnega prometa, zaradi česar morajo Ljubljančani prilagajati svoje aktivnosti in gibanje uličnim razgrajačem.
Ste kandidat SDS za poslanca v Državnem zboru. Menite, da se z vašo držo in pokončnostjo lahko uvrstite v parlament?
Obeta se mi, da bom kandidat največje in dokazano najbolj konsistentne in najbolje organizirane politične stranke v državi. Gre za stranko, ki je trenutno tudi največja vladna stranka in je ves čas po prvih demokratičnih volitvah v Sloveniji parlamentarna stranka, kjer igra pomembno vlogo tudi če ni v vladi. Gre za stranko, ki jo ljudje čutimo in jo imamo za svojo. SDS je stranka, ki je bila ustanovljena na podlagi osamosvojitvenih vrednot in vrednot slovenstva, kar Slovenci nosimo v sebi.
Bom pa osebno, ne glede na to ali bom postal poslanec ali ne, preko svoje stranke nedvomno uvrstil v parlament. Pravzaprav se bomo vsi, ki bomo volili SDS, na nek način uvrstili v parlament. Če bom izvoljen za poslanca, mi bo to v posebno čast in bom tak kot sem dal vse od sebe, da bom upravičil zaupanje volivcev.
Intervju prvotno objavljen v reviji Demokracija, avtor M.G.
