Udarec Evropske komisije Golobovi vladi
Verjetno se še vsi spomnimo, koliko naporov je bilo potrebnih s strani pretekle Janševe vlade, da nam je v času korona krize iz naslova EU sklada za okrevanje in odpornost priborila neverjetnih 1.7 milijarde evrov evropskih nepovratnih sredstev.
V zadnjih dneh pa iz Bruslja prihajajo ne tako prijetne novice. Višina izpogajanih in že dodeljenih nepovratnih sredstev s strani Evropske komisije se je znižala z 1,78 milijarde na slabe 1,5 milijarde evrov glede na izhodiščno leto 2021.
Vlada je medtem tudi zamrznila izvrševanje proračuna.
Predstavniki Urada za okrevanje in odpornost so na novinarski konferenci spregovorili o prilagoditvi načrta za okrevanje in odpornost, potem ko je država ostala brez 286 milijonov sredstev s strani Evropske komisije.
“Ker se je treba odpovedati 286 milijonom evrov naložb, so se ti mejniki in cilji, ki so povezani s temi naložbami, ustrezno prilagodili. Pri tem pa je še vedno treba zasledovati cilj, da je vsaj 40 odstotkov načrta za okrevanje in odpornost obarvanega zeleno in 20 odstotkov povezanega z digitalnimi cilji, zato je bil tudi nabor teh projektov omejen,” je opozorila državna sekretarka na ministrstvu za finance Saša Jazbec. Dodala je, da je predvidena časovnica za zaključek projektov sredina leta 2026.
Na seznamu za odstrel so projekti, za katere so različni resorji ocenili, da v časovnici, predvideni v načrtu, ne bodo izvedeni. Seznam bodo uskladili z javnostmi in Evropsko komisijo, je na novinarski konferenci v Ljubljani dejala Jazbecova. Na seznamu v izhodiščih za prilagoditev načrta, kot jih je posredovalo ministrstvo za finance, je 27 projektov. Med njimi so:
– izločitev ali zmanjšanje financiranja projektov ozelenitve izobraževalne infrastrukture v Sloveniji (izločitev vseh predvidenih 71,6 milijona evrov);
– oskrbe in varčevanja s pitno vodo (zmanjšanje za 27 milijonov na 6,7 milijona evrov);
– trajnostne prenove stavb (za 20 milijonov na 66,1 milijona evrov);
– zagotavljanja celostne obravnave oseb, ki potrebujejo višji obseg dolgotrajne oskrbe in kompleksnejše storitve s področja zdravstvene nege oz. kontinuirano zdravstveno nego (vseh 20 milijonov evrov);
– optimizacija dostopnosti zdravstvenega sistema (za 18,1 milijona na 4,9 milijona evrov);
– projekti usposabljanja in izobraževanja zaposlenih (vseh 14,4 milijona evrov);
– sofinanciranje raziskovalno inovacijskih projektov v podporo zelenemu prehodu in digitalizaciji (za 13,4 milijona na 51,6 milijona evrov);
– podpora za dekarbonizacijo, produktivnost in konkurenčnost podjetij (za 10,1 milijona na 128,4 milijona evrov);
– zmanjševanje poplavne ogroženosti (za 10 milijonov na 45 milijonov evrov);
– podpora prožnejšim načinom organizacije dela (vseh 10 milijonov evrov);
– trajnostni razvoj slovenske nastanitvene turistične ponudbe (za 10 milijonov na 59 milijonov evrov);
– dokončani projekti za podporo podjetjem pri prehodu na krožno gospodarstvo;
– krepitev sodelovanja med izobraževalnim sistemom in trgom dela;
– digitalizacija železniške in cestne infrastrukture;
– vzpostavitev Nacionalnega inštituta za hrano;
– naložbe v povečanje energetske učinkovitosti v gospodarstvu;
– trajnostna obnova in oživljanje kulturne dediščine in javne kulturne infrastrukture.
Uradno bo Sloveniji namenjenih manj sredstev zaradi boljše makroekonomske slike in vključitve ciljev načrta REPowerEU za zmanjšanje odvisnosti od ruskih energentov.
A dejstvo je, da kdo pozna “bruseljsko govorico” bo hitro videl, da so ti razlogi le uradna latovščina in da pravih razlogov za zmanjšanje sredstev najbrž nikoli zares ne bomo izvedeli. Ob tem je potrebno povedati, da je bil predsednik vlade v svojem govoru v EP napaden s strani vodje evropskih konservativcev Manfreda Webra, v zvezi s podrejanjem slovenskih medijev in Rusiji prijaznim glasovanjem evropskih poslancev iz trenutne vladajoče koalicije.
V evropski birokraciji ni naključij. Vsaka beseda je zabeležena. Tudi to, da je Tanja Fajon dajala Rusiji naklonjene izjave, ki so jih hvaležno objavljali ruski režimski mediji. Evropska birokracija pač deluje tako, da se, če se seveda tako želi, vsaka odločitev zavije v celofan takšnega ali drugačnega makroekonomskega dogajanja.
Iz seznama je videti, da bo vlada črtala nekaj pomembnih investicij. Smo pred zdravstvenim kolapsom, črtala pa se bo optimizacija dostopnosti zdravstvenega sistema in projekti, ki bi pomagali pri dolgotrajni oskrbi po tem, ko je vlada zakonsko ureditev dolgotrajne oskrbe zamaknila v prihodnost.
Lahko pa vidimo, da je vlada novemu ministrstvu za infrastrukturo Alenke Bratušek prerazporedila 5,6 milijona evrov “za izboljšanje ravni letalske povezljivosti v Sloveniji”. Neverjetno pa je, da bodo kar 40 milijonov več kot leto prej, prejele nevladne organizacije.
Torej, če potegnemo pod črto, je za to vlado zdravstvo in dolgotrajna oskrba drugotnega pomena. Pred to postavljajo celo subvencioniranje letalskih poti in nevladne organizacije.
Uredništvo, J.V.
