Vsako leto 4. januarja obeležujemo svetovni dan brajice, kar je priložnost, da proslavimo izum, ki je revolucionaliziral izobraževanje in dostopnost informacij za slepe in slabovidne po vsem svetu. Brajica, pisava, ki jo lahko berejo s pomočjo otipa, predstavlja most med svetom brez barv in svetom znanja ter neodvisnosti.
Brajica je plod dela Louisa Braillea, ki se je rodil leta 1809 v majhni francoski vasici Coupvray. Ko je bil star le tri leta, je zaradi nesreče izgubil vid. Kljub svoji slepoti je bil izjemno radoveden in se je z vso vnemo lotil izobraževanja. Pri petnajstih letih je razvil sistem izbočenih pik, ki so omogočale slepim branje in pisanje. Braille je črpal navdih iz vojaškega sistema, imenovanega “nočna pisava”, ki ga je zasnoval Charles Barbier za komunikacijo v temi. Braille je poenostavil in izpopolnil ta sistem, da je ustrezal potrebam slepih.
Prva publikacija v brajici je bila izdana leta 1829, vendar je trajalo še nekaj desetletij, preden je bila pisava splošno sprejeta. Na začetku so se institucije slepih upirale spremembi, vendar so postopoma spoznale, kako pomembna je ta inovacija za izobraževanje slepih. Šele leta 1854, dve leti po Brailleovi smrti, je Francija uradno priznala brajico kot pisavo slepih.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu približno 36 milijonov slepih ljudi. Od tega jih več kot šest milijonov uporablja brajico kot orodje za komunikacijo in izobraževanje. Brajica ni le pisava; je simbol neodvisnosti, saj omogoča slepim, da berejo knjige, poslušajo glasbo, študirajo in celo ustvarjajo umetnost. Mnoga sodobna tehnološka orodja, kot so brajeve vrstice in osvetljene tipkovnice, temeljijo na tem sistemu, kar še dodatno širi njegovo uporabnost.
Z napredkom tehnologije se je tudi brajica razvijala. Danes obstajajo številne digitalne naprave, ki omogočajo konverzijo besedila v brajico in obratno. To pomeni, da imajo slepi zdaj dostop do digitalnih knjižnic, spletnih vsebin in komunikacijskih platform, ki jih prej niso mogli uporabljati. Kljub temu pa statistike kažejo, da le okoli 10% slepih Američanov uporablja brajico, kar poudarja potrebo po večjih izobraževalnih naporih in dostopu do virov.
Svetovni dan brajice je več kot le praznovanje zgodovinskega izuma; je priložnost za ozaveščanje o potrebah in pravicah slepih po vsem svetu. Ob tem dnevu je pomembno, da se spomnimo pomena vključevanja in dostopnosti v izobraževalnem sistemu, na delovnem mestu in v vsakdanjem življenju. Brajica ostaja ključno orodje za opolnomočenje slepih, ki jim omogoča, da se enakopravno vključijo v družbo in sledijo svojim sanjam.
Spletno uredništvo
