93 življenj preveč: leto 2025 na slovenskih cestah končujemo z zaskrbljujočo bilanco in le upamo lahko, da se v zadnjih treh dneh številka ne poveča
Leto 2025 se izteka v prazničnem ritmu, a na slovenskih cestah se je zaključek leta znova obarval črno. Po podatkih Policije so se v obdobju od 22. do 28. decembra zgodile tri smrtne prometne nesreče, v katerih so umrle tri osebe. Skupna bilanca leta je še težja: 93 smrtnih žrtev na slovenskih cestah, kar je občutno več kot v enakem obdobju lani, ko jih je bilo 68.
Takšna primerjava sama po sebi pove veliko. Ne gre več za posamezne nesreče, temveč za trend, ki kliče po razmisleku – zakaj je letošnje leto tako slabo in kateri vzorci se na cestah ponavljajo, ne glede na opozorila, preventivo in kampanje.
Zadnji teden decembra: tri nesreče, tri življenja
Praznični čas je eden najbolj občutljivih obdobij v prometu. Na cestah je več poti kot običajno – obiski, nakupi, službene zabave, vračanja domov pozno zvečer. Ob tem so ljudje pogosto utrujeni, raztreseni, včasih pod vplivom alkohola, še bolj pa se poveča nevarnost, da voznik preceni svojo zbranost.
Da so se v enem tednu zgodile tri smrtne nesreče, je zato močan opomin, da december ni le čas lučk, temveč tudi čas, ko se tveganja na cestah ne povečujejo samo statistično, ampak zelo konkretno – z vsakim odhodom na pot.
2025: leto, ko se je prometna varnost poslabšala
Največjo težo ima skupna številka: 93 smrtnih žrtev. V primerjavi z lanskim letom gre za občuten porast, ki kaže, da se je prometna varnost v letu 2025 poslabšala.
Razlogi so večplastni. Deloma gre za klasične dejavnike – hitrost, alkohol, nepozornost, vožnja po napačni strani. Deloma pa se vse bolj kaže tudi vpliv prometnih razmer, zlasti na avtocestah: dolgotrajna delovišča, zastoje in nenadne spremembe režima vožnje. Ko se to združi z utrujenostjo in višjimi hitrostmi, je posledica pogosto najhujša.
Napake, ki se ponavljajo: hitrost, alkohol in trenutek nepozornosti
Prometne nesreče s smrtnim izidom imajo pogosto skupni imenovalec: nekdo je imel “samo trenutek”. Samo trenutek je bil prehiter. Samo trenutek je pogledal stran. Samo trenutek je mislil, da bo prehitevanje še šlo. Samo trenutek je precenil svoje sposobnosti po nekaj kozarcih.
Neprilagojena hitrost ostaja eden najpogostejših razlogov za najhujše posledice. V kombinaciji z alkoholom ali drogami pa postane ta dejavnik še bolj nevaren. Zato policija in prometni strokovnjaki vedno znova poudarjajo: najbolj smrtonosne napake so pogosto tiste, ki jih ljudje naredijo zavestno – ker se jim zdi, da se “to njim ne more zgoditi”.
Delovišča in kolone: nova realnost slovenskih avtocest
V letu 2025 so bile slovenske avtoceste pogosto obremenjene z investicijami, kar pomeni več delovišč in več zastojev. Kolone se lahko pojavijo nenadoma, tudi na odsekih, kjer so vozniki vajeni tekoče vožnje.
To je nevarno predvsem zato, ker dolga, monotona vožnja zmanjša pozornost. Voznik je lahko utrujen, misli mu uhajajo, odzivni čas se podaljša – in ko se promet nenadoma ustavi, je lahko že prepozno. Naleti v stoječa vozila v kolonah so zato med najnevarnejšimi scenariji sodobnega avtocestnega prometa.
Motoristi in ranljive skupine: ko posledice niso “popravljive”
Čeprav so v statistikah pogosto izpostavljeni vozniki osebnih avtomobilov, leto 2025 znova opozarja tudi na ranljive udeležence: motoriste, mopediste, kolesarje in pešce. Ti nimajo zaščite karoserije, zato tudi “manjše” napake povzročijo usodne posledice.
Pri motoristih je tveganje še posebej izrazito poleti, a vsako leto znova velja isto: dovolj je zdrs, napačna ocena ovinka ali prehiter vstop v zavoj, da se zgodba konča. Zato so pri teh skupinah preventivni ukrepi in kultura varne vožnje še bolj ključni.
Za vsako številko je nekdo, ki ga nekdo čaka
93 smrtnih žrtev v enem letu. Tri osebe v enem tednu. Na papirju so to številke, v resnici pa so to ljudje. Nekdo, ki je bil nekje na poti. Nekdo, ki je imel načrte za naslednji dan. Nekdo, ki ga je doma nekdo čakal.
In prav zato prometna varnost ni le naloga policije, kampanj ali kazni. Je nekaj, kar se začne pri vsakem od nas – v trenutku, ko sedemo za volan in se odločimo, ali bomo vozili zbrano, ali bomo vozili trezni, ali bomo spoštovali omejitve in ali bomo v koloni ostali prisotni.
Ker na koncu ni pomembno, koliko minut prihranimo. Pomembno je, ali se nekdo vrne domov.
Spletno uredništvo
