Slovenija se trenutno sooča z eno najtežjih stanovanjskih kriz po osamosvojitvi. Mladi si težko ustvarjajo svoj dom, najemnine so skoraj neznosne, postopki za gradnjo pa so prepočasni in zapleteni. Kljub visokim proračunskim postavkam in številnim obljubam vlade Roberta Goloba, konkretne rešitve ostajajo zgolj na papirju.

Finančni izzivi in priznavanje krize

V Slovenski demokratski stranki opozarjajo, da vlada v treh letih in pol ter s 251 milijoni evrov davkoplačevalskega denarja ni uspela zagotoviti sistemskih rešitev. Državni sekretar za kohezijo je na odboru za delo, družino in socialne zadeve celo sam priznal, da se Slovenija sooča s stanovanjsko krizo.

Poslanec SDS Andrej Hoivik je poudaril zaskrbljujoče podatke. Julija 2025 je bilo načrtovanih le 228 stanovanjskih stavb v Sloveniji; od tega 189 enostanovanjskih in zgolj 39 večstanovanjskih. Osrednjeslovenska regija bo imela največ (51), medtem ko so v Posavski, Primorsko-notranjski in Zasavski regiji predvidene le po štiri.

Omejene številke in visoki stroški

Vlada se rada pohvali z visokimi številkami, vendar je realnost drugačna: 100 milijonov evrov pomeni gradnjo približno 671 stanovanj, kar pomeni, da bi za 2000 stanovanj potrebovali več kot 300 milijonov evrov davkoplačevalskih sredstev.

Predlogi za izboljšanje stanja

Stanovanjska jamstvena shema predvideva dvig meje na 300.000 evrov, odpravo 20-odstotne lastne udeležbe in 10 odstotkov letnih obrokov kredita kot davčno olajšavo v prvih desetih letih. Pri davkih na najem predlagajo 25 odstotkov za kratkoročne najeme, 15 odstotkov za najeme od enega do treh let in 10 odstotkov za dolgoročne najeme nad tri leta.

Pri obnovi starejših nepremičnin predlogi vključujejo do 50-odstotno sofinanciranje sanacij in adaptacij za mlade do 38. leta starosti, s posebnim poudarkom na podeželju, kjer številne hiše propadajo. Za hitrejše postopke gradnje se predlaga manj birokracije in hitrejši postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja ter sprejem prostorskih aktov.

Spodbude za graditelje vključujejo oprostitev 50 odstotkov komunalnega prispevka in desetletno oprostitev stanovanjskih davkov za mlade graditelje. Pri nakupu prve nepremičnine bi davčna razbremenitev pomenila oprostitev 2-odstotnega davka na promet nepremičnin za mlade do 38. leta ob nakupu prve nepremičnine.

Nujnost pomoči mladim družinam

V Slovenski demokratski stranki verjamejo, da mora država pomagati tam, kjer se mladim družinam zatakne pri odplačevanju kredita, namesto da vlaga v neuspešne državne projekte in najemne sheme, ki mladim prinašajo zgolj odvisnost od države. Njihove rešitve pomenijo več lastnih domov, manj nepotrebne porabe in pomoč tam, kjer je resnično potrebna.

Na žalost je vladna koalicija na odboru glasovala proti predlogom, ki bi mladim omogočili lažjo pot do lastnega stanovanja. Poslanska skupina SDS bo vztrajala pri tem, da mladim pripada lastniški dom, ne pa drage najemnine in odvisnost od države.

Spletno uredništvo