Evropski poslanec dr. Milan Zver (EPP) je v intervjuju za Voice of Europe v Evropskem parlamentu izrazil zaskrbljenost zaradi obiska podpredsednice Evropske komisije Věre Jourove v Sloveniji, in sicer zaradi domneve, da je skušala vplivati na zakonodajni postopek v zvezi z zakonom o nacionalni televiziji. Dr. Zver meni, da je bilo tovrstno posredovanje v nasprotju z evropskimi demokratičnimi načeli, in aktivno pridobiva dokumentacijo o obisku, tudi prek evropskega varuha človekovih pravic.
Poudaril je pomembne posledice obiska komisarke Jourove, ki so privedle do odstranitve vodstva RTV Slovenija in pomanjkanje medijskega pluralizma. Dr. Zver v pogovoru tudi kritizira hinavščino EU in poudarja, da je pri obravnavi dejanj držav članic potrebna doslednost. Slovenski evropski poslanec izpostavlja tudi pomisleke glede predlaganega vseevropskega učnega načrta za izobraževanje, pri čemer opominja na zgodovinski odpor Slovenije proti podobnim poskusom v komunistični Jugoslaviji. Dr. Milan Zver poudarja pomen ohranjanja nacionalne suverenosti na področju izobraževanja. V zvezi s prihajajočimi evropskimi volitvami pa je pozval k večjemu sodelovanju med desnosredinskimi strankami, da bi se v dobro prihodnosti Evropske unije zoperstavili morebitni prevladi levo-liberalnih globalističnih sil.
Lani je Slovenijo obiskala podpredsednica Evropske komisije za vrednote in preglednost Věra Jourova, ki se je srečala s predsednikom ustavnega sodišča. Kmalu zatem je ustavno sodišče izdalo pravno odločbo, ki je levi vladi omogočila, da je iz edine javne radiotelevizije v državi izločila vse konservativce in tiste, za katere je menila, da niso dovolj “liberalni”. Ali lahko našim gledalcem in bralcem na kratko opišete razmere in kaj se je od takrat zgodilo?
– Da, menim, da je komisarka s tem obiskom naredila veliko napako. Očitno je, da je bil med zakonodajnim postopkom zakona o nacionalni televiziji, znanega kot zakon o RTV, izvršen poskus vplivanja na slovensko politično sceno. Tovrstno vmešavanje v suverene in neodvisne zakonodajne procese držav članic je v nasprotju z načeli evropske demokracije. Države članice in evropski državljani imajo jasne omejitve glede tega, kdaj lahko evropske institucije posredujejo. Vera Jurova kot komisarka, pristojna za preglednost, se ne bi smela vmešavati na ta način.
S pomočjo drugih institucij, kot je evropski varuh človekovih pravic, dejavno skušam pridobiti vso relevantno dokumentacijo, ki bo dokazala moja stališča. Ko bo varuh človekovih pravic končal preiskavo in objavil dokumente, pričakujem, da bo našel dokaze, ki bodo razkrili vpliv komisarke.
Če bodo ti dokumenti razkrili, da je res vplivala na postopek, pričakujem, da bo predsednica Evropske komisije ustrezno ukrepala in komisarko odstavila. Takšno vmešavanje, kot si ga je privoščila Jourova, je namreč v nasprotju z načeli subsidiarnosti, na katerih temelji Evropska unija.
Poleg tega smo prepričani, da bodo dokumenti pokazali sledi razprav o RTV. Verjetno obstaja memorandum, ki je bil za komisarko pripravljen v njenem kabinetu, in ta memorandum želimo pridobiti. Kljub trditvam komisarke, da RTV ni bila tema razprav na nobenem sestanku, smo prepričani v nasprotno.
In kaj se je zgodilo po obisku Jourove?
– Posledice so pomembne: celotno vodstvo RTV Slovenija je bilo takoj odstavljeno. To je v Sloveniji povzročilo težavo. Medijska krajina je zelo asimetrična, saj so tako nacionalna RTV kot zasebne televizijske postaje pretežno levo usmerjene. Približno 80 % medijskih glasov se pridružuje levi politiki, kar vodi v pomanjkanje pluralizma v slovenskem medijskem sistemu. Te razmere poudarjajo potrebo po zagovarjanju in prizadevanju za bolj raznoliko in uravnoteženo medijsko okolje v državi.
Hinavščina EU v zvezi s tem vprašanjem je presenetljiva. Če bi na primer madžarski premier Viktor Orbán sprejel podobne ukrepe, bi EU to potezo ostro kritizirala in verjetno uvedla sankcije proti Madžarski. To kaže na pomanjkanje nevtralnosti v EU in sproža vprašanja o njeni doslednosti pri obravnavanju takšnih vprašanj v državah članicah.
– Stanje demokracije žal ni najboljše, česar se dobro zavedamo. Vendar moramo priznati, da je evropska demokracija praktično kombinacija dveh komponent. En del temelji na evropskih državljanih, Evropskem parlamentu in volitvah, kar predstavlja večinsko demokracijo. Drugi pomemben vidik vključuje konsenzualno demokracijo v Svetu, kjer so postopki odločanja demokratični, države članice pa ohranijo pravico veta. To je ključnega pomena, zlasti za manjše članice, kot je Slovenija. Žal so nekatere politične sile, zlasti leve, Lizbonsko pogodbo v tem pogledu spremenile. Njihov cilj je spremeniti zakonodajo o svobodi.
Da, želijo uvesti veto in preusmeriti postopek odločanja na kvalificirano večino. Ali menite, da jim bo to uspelo?
– To poskušajo doseči že od leta 2010, trenutno pa so morda močnejši kot prej, saj so Nemci na oktobrskem plenarnem zasedanju predlagali resolucijo s takšnimi rešitvami. Zakaj sem omenil Nemce? Zato, ker je pet članov komisije, ki je pripravila to besedilo, iz Nemčije. In tudi Guy Verhofstad, sicer član EPP.
Kaj se je pred dvema tednoma zgodilo na RTV, slovenski javni radioteleviziji?
– Pred dvema tednoma je bilo delo 15 novinarjev v bistvu prekinjeno, nekaterim pa je bila na koncu odpovedana pogodba o zaposlitvi. Ti posamezniki niso bili povezani z novo vlado in so se v času prejšnje vlade pridružili javni radioteleviziji ter ostali neodvisni. Komisiji sem v zvezi s tem predložil prednostno vprašanje. Urednik programa na drugem programu nacionalne radiotelevizije ni bil o prekinitvi dela niti obveščen, s čimer je bil kršen zakon. Prišel je v službo, ni mogel vstopiti s službeno kartico in ni mogel opravljati svojih dolžnosti. Čeprav ni bil uradno odpuščen, mu je bilo onemogočeno, da bi opravljal svoje delo. Trenutno od komisije zahtevamo odgovore na vprašanja v zvezi s tem dogajanjem.
Med posledicami posredovanja Vere Jourove je, kot že omenjeno, tudi odstranitev praktično celotnega vodstva nacionalne televizije. Nato je novo vodstvo RTV zaposlilo 15 novinarjev, ki niso povezani z nobenim političnim programom. Vendar so bile na njihov prvi delovni dan njihove pisarne zaprte, kar jim je onemogočilo delo. Enega od teh 15 ljudi, priznanega vojnega novinarja, so na primer kaznovali tako, da so mu plačo znižali za 25 plačilnih razredov. Te razmere vzbujajo zaskrbljenost zaradi političnega vmešavanja v svobodni prostor medijev.
Prav, tako se zdi, da želijo le novinarje, ki so goreče zvesti globalističnim ciljem.
– Točno tako. In če niste eden od njih, potem boste nosili posledice.
Rad bi vas vprašal o zakonu o izobraževanju, ki ga levoliberalne skupine poskušajo uveljaviti v Evropskem parlamentu in ki bi, če bi bil sprejet, uvedel enoten učni načrt za vso EU. Zanima me, ali bi morda lahko spregovorili o tem in pojasnili, v čem je to podobno tistemu, kar se je dogajalo v komunistični Jugoslaviji.
– V zvezi z zakonom o izobraževanju, ki ga skuša sprejeti Evropska unija in ki bi vzpostavil enoten učni načrt za vso EU, bi rad delil pogled oziroma slovensko izkušnjo. V Sloveniji smo imeli zgodovinske primere leta 1921 in v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so poskušali uveljaviti enoten učni načrt za Jugoslavijo. V obeh primerih se je slovenska javnost uprla, saj se je zavedala pomena ohranjanja svoje ločene kulture, jezika in identitete.
Izobraževanje je stvar nacionalne suverenosti in pripada državam članicam. Menimo, da bi lahko predlogi za poenotenje izobraževanja v EU ogrozili Evropsko unijo kot tako. Poudarjamo, da je pomembno, da države članice ohranijo nadzor nad svojimi izobraževalnimi sistemi, poskuse centralizacije izobraževalne politike na ravni EU pa vidimo kot potencialno grožnjo Uniji.
Ali veste, kaj bi bilo vključeno v učni načrt?
– Obstaja poseben francosko-nemški učbenik. Vendar pa je ključnega pomena, da se zavedamo, da evropski narodi še vedno različno dojemajo zgodovinske dogodke, in nujno je, da spoštujemo te različne poglede. Čeprav je pomembno podpreti predloge, katerih cilj je združiti razlage zgodovine in spodbujati skupno razumevanje nekaterih zgodovinskih dogodkov in osebnosti, pa zagovarjanje povsem enotnega razumevanja, kot je enoten orlovski učni načrt, ni pravilno. Namesto tega bi morali poudarjati potrebo po odpiranju vrat različnim razlagam v različnih državah in s tem spodbujati bolj strpen pristop od nacionalističnega zgodovinopisja, ki je v devetdesetih letih prevladovalo v Evropi. Od tistega posebnega časa smo prehodili dolgo pot in danes se ne bi smeli osredotočati na nasilno vsiljevanje enotnega učnega načrta, temveč na spodbujanje bolj niansiranega in vključujočega pristopa k razlagi zgodovine.
Evropske volitve bodo junija. Kakšne scenarije predvidevate? Ali bi lahko EPP sklenila zavezništvo z ECR ali ID, da bi se zoperstavila levici? Kakšna so vaša pričakovanja?
– Da, prihajajoče volitve so zelo pomembne za desno sredino in desnico kot celoto. Nujno je, da naredimo korake v smeri večjega sodelovanja znotraj desnega spektra politike. V preteklosti je bilo pomanjkanje našega sodelovanja precejšnja napaka Evropske unije, ki je privedla do sprejetja škodljivih aktov in zakonodaje. V prihodnosti je nujno, da odpremo več možnosti za sodelovanje z desnimi strankami in skupinami v Evropskem parlamentu.
Glede na rezultate nekaterih javnomnenjskih raziskav pa je v evropski politični krajini opazen premik. To je ključnega pomena za prihodnost Evrope, saj zahteva ponovno ovrednotenje našega pristopa, tudi znotraj EPP. V preteklosti smo se soočali z neuspehi na različnih političnih področjih, kot so ekologija, industrija, izobraževanje in drugo. Nujno je treba ustaviti ta trend in v dobro prihodnosti Evropske unije zagotoviti, da levica ne bo mogla prevladati. Levica mora ostati zadaj.
Spletno uredništvo Vir: pisarna evropskega poslanca dr. Milana Zvera Intervju je bil objavljen v angleškem jeziku in je prvotno objavljen tukaj.
