Policija v obsežni preiskavi kaznivih dejanj zoper človečnost, človekovo zdravje in spolno nedotakljivost ovadila 27 oseb za 113 kaznivih dejanj #foto

Kriminalisti Policijske uprave Ljubljana so v minulem tednu izvedli več hišnih preiskav in pridržali dvanajst osumljencev.

Izsledke obširne, dlje časa trajajoče preiskave organizirane kriminalne združbe, v okviru katere je slovenska policija ovadila 27 oseb za kar 113 kaznivih dejanj trgovine z ljudmi zaradi izkoriščanja prostitucije, trgovine s prepovedanimi drogami in prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države, so predstavili na novinarski konferenci.

Preiskavo in delo policije v zvezi z izpostavljeno problematiko so predstavili Stojan Belšak iz Sektorja kriminalistične policije na PU Ljubljana, Damjan Apollonio iz Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi in Peter Skerbiš iz Uprave uniformirane policije na Generalni policijski upravi.

Pri hišnih preiskavah sodelovalo 150 policistov in kriminalistov
Po besedah Stojana Belšaka iz Sektorja kriminalistični policije PU Ljubljana so ljubljanski kriminalisti in policisti 5. decembra 2023, v sodelovanju s kriminalisti Uprave kriminalistične policije in drugih policijskih uprav, zaključili daljšo in obširnejšo preiskavo organizirane kriminalne združbe. Člani združbe so se ukvarjali z izvrševanjem kaznivih dejanj trgovine z ljudmi zaradi izkoriščanja prostitucije, prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države ter trgovino s prepovedanimi drogami. Predkazenski postopek je usmerjalo Specializirano državno tožilstvo RS. Pri hišnih preiskavah pa je sodelovalo 150 policistov in kriminalistov.

Kriminalisti preiskavo začeli že konec leta 2021, na podlagi prijave dveh žrtev
Kriminalisti so preiskavo začeli konec leta 2021, in sicer potem, ko so od dveh žrtev sprejeli prijavi o sumu storitve kaznivega dejanja trgovine z ljudmi zaradi izkoriščanja prostitucije. Z zbiranjem obvestil in dokazov je bilo ugotovljeno, da gre za organizirano obliko izvrševanja tega kaznivega dejanja, zato so se za zbiranje dokazov na podlagi odredbe Specializiranega državnega tožilstva in Okrožnega sodišča v Ljubljani uporabili tudi prikriti preiskovalni ukrepi.

Pri preiskavi so izsledili 65 letnega moškega (državljana Slovenije), ki je na različne načine in s pretvezo zvabil žrtve, da so se morale prostituirati na več različnih lokacijah na območju Ljubljane, pri tem pa del zaslužka plačevati njemu. Z nadaljnjo preiskavo pa se je širil tudi krog osumljenih, med njimi je bila zelo aktivna tudi 44-letna ženska (državljanka Slovenije), ki je sicer na prestajanju zaporne kazni zaradi istovrstnega kaznivega dejanja, kazniva dejanja pa je izvrševala tako iz zapora kot ob prostih izhodih.

Devet osumljencev trgovine z ljudmi in zlorabe prostitucije izkoriščalo 43 žrtev
Kriminalisti so zbrali dokaze, da se je z izvrševanjem teh kaznivih dejanj ukvarjalo skupaj devet osumljencev (državljan Severne Makedonije, državljan Bosne in Hercegovine, državljan Črne gore, drugi osumljeni so državljani Slovenije), ki so skupaj izvršili 17 kaznivih dejanj trgovine z ljudmi in 26 kaznivih dejanj zlorabe prostitucije, v daljšem časovnem obdobju pa zlorabljali oziroma izkoriščali 43 žrtev teh kaznivih dejanj. Žrtve so prihajale iz Srbije, Bosne in Hercegovine, Dominikanske republike in Slovenije. Ob samem zaključku preiskave je bilo na območju Ljubljane odkritih šest žrtev trgovine z ljudmi oz. zlorabe prostitucije, od katerih so bila zbrana obvestila ter jim je bila ponujena pomoč, ki pa je niso izkoristile. Tuje državljanke so Slovenijo že same zapustile, če bodo med postopkom potrebovale asistenco, jim bo seveda nudena. Od žrtev predhodnih kaznivih dejanj, ki so že zapustile Slovenijo, bodo obvestila zbrana v nadaljevanju.

V okviru širše kriminalne združbe so se ukvarjali tudi s prevozi ilegalnih prebežnikov, prepeljali naj bi jih najmanj 378
Pri zbiranju obvestil o teh kaznivih dejanjih je bilo ugotovljeno, da je eden izmed osumljencev (državljan Črne gore) sodeloval tudi pri omogočanju prečkanja meje tujcem, ki so nezakonito vstopili v državo, in s tem izvrševal kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države. S preiskavo so nadaljevali in tako ugotovili, da je ta osumljeni le del širše kriminalne združbe, ki se je organizirano ukvarjala s prevažanjem tujcev preko Slovenije proti Italiji.

Kriminalno združbo, v kateri je bila večina osumljencev taksistov, je vodil 44-letni osumljenec (državljan Slovenije). Kriminalna združba je delovala na način, da so iz tujine dobivali podatke o tujcih, ki so že nelegalno vstopili na ozemlje Slovenije in se večinoma gibali po Ljubljani oziroma okolici azilnih domov. Po prejemu podatkov o tujcih, ki so želeli nadaljevati pot proti Italiji, in po prejemu plačila prek različnih sistemov plačilnega prometa, kot so Western Union Money Transfer, Money Gram in Revolut, so člani kriminalne združbe tujce odpeljali proti Italiji. Nekatere tujce so peljali tudi večkrat, saj so bili večkrat ustavljeni in kontrolirani s strani različnih policijskih patrulj in so bili tako tujci vrnjeni v Azilni dom.

Zbrani so bili dokazi, da je pri izvrševanju teh kaznivih dejanj sodelovalo 17 osumljencev (državljan Črne gore, državljan Palestine, državljan Srbije, 2 državljana BiH, 12 državljanov Slovenije), ki so kot člani hudodelske združbe storili 65 kaznivih dejanj prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države in pri tem čez ozemlje Slovenije prepeljali najmanj 378 ilegalnih prebežnikov.

Trije osumljenci preprodajali tudi prepovedano drogo
Z nadaljnjim zbiranjem dokazov so bili pridobljeni tudi podatki, da sta se dva izmed osumljencev (44-letni državljan BiH in 44-letni državljan Slovenije), ki sta sodelovala že pri izvršitvi kaznivih dejanj trgovine z ljudmi in zlorabe prostitucije, ukvarjala tudi s ponujanjem in preprodajo prepovedanih drog, z njima pa je sodeloval še tretji osumljenec (47-letni državljan Slovenije), ki je že bil obravnavan za kazniva dejanja s področja prepovedanih drog. Z uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov so bili zbrani dokazi, da so storili pet kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami. Ukvarjali so se s preprodajo več različnih vrst prepovedanih drog (konoplja rastlina, kokain, heroin, in druge).

Pri hišnih preiskavah v okviru zaključne akcije policisti zasegli številne dokaze, kot so gotovina, mamila, orožje in naboji
Po zaključku zbiranja dokazov za navedena kazniva dejanja je bilo na območju Ljubljane in Kranja izvedenih več hišnih preiskav v zasebnih prostorih, in sicer pri 27 osumljencih, od katerih jih je 25 z območja Ljubljane, dva pa iz Kranja. Pri tem so zasegli dokaze, s katerimi bodo potrjeni sumi o izvrševanju teh kaznivih dejanjih (razne elektronske naprave, seznami, pripomočki za nudenje spolnih uslug, okoli 30.000 evrov gotovine, nekaj zlatih ploščic in potrdila o naložbenem zlatu, dva prirejena prostora za gojenje konoplje, v katerih je bilo 24 sadik, 745 g posušene konoplje, 5 g kokaina, 136 tablet MDMA (extasy), 5 ml konopljine smole, 10 g zaenkrat še neznane snovi in še 93 različnih tablet, katerih izvor še ugotavljamo). Pri različnih osumljencih so kriminalisti zasegli tudi več kosov prepovedanega orožja, in sicer eno avtomatsko pištolo z dušilcem, dva revolverja, štiri polavtomatske pištole, polnokovinsko skrito pištolo, več kot 200 nabojev za pištole in ročno bombo M-75. Kot sredstvo izvršitve kaznivega dejanja je bil zasežen tudi osebni avtomobil.

Po opravljenih forenzičnih preiskavah zasežene droge in orožja bodo zoper osumljene podane dodatne kazenske ovadbe zaradi suma storitve kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami ter nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem ali eksplozivom. Trenutno ocenjena protipravno pridobljena premoženjska korist pri izvedbi naštetih kaznivih dejanj znaša okoli 200.000 evrov, kriminalisti pa izvajajo tudi finančno preiskavo in pregledujejo še druge denarne transakcije in podatke, s katerimi bodo poskušali zavarovati nezakonito pridobljena sredstva in ugotoviti dejansko višino protipravne premoženjske koristi.

Vseh ovadenih je 27, od tega je bila dvanajstim osebam odvzeta prostost
V okviru torkovih aktivnosti je bila odvzeta prostost enajstim osebam, naslednji dan pa še eni osebi. Vseh dvanajst osumljencev je bilo tako s kazensko ovadbo privedenih k preiskovalnemu sodniku, ki je po zaslišanju zoper enajst osumljenih odredil pripor, zoper enega pa hišni pripor. Za navedena kazniva dejanja je bilo sicer skupno ovadenih 27 različnih oseb za storitev 113 kaznivih dejanj:

  • 65 kaznivih dejanj prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države (predpisana kazen zapora je od treh do petnajst let in denarna kazen)
  • 17 kaznivih dejanj trgovine z ljudmi (predpisana kazen zapora je od treh do petnajst let)
  • 26 kaznivih dejanj zlorabe prostitucije (predpisana zaporna kazen je od enega do dvanajst let)
  • 5 kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami (predpisana kazen zapora je od enega do deset let).
Vir: Policija

Aktivnosti policije na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja tihotapljenja ljudi
Vodja sektorja za organizirano kriminaliteto pri Upravi kriminalistične policije Damjan Apollonio je izpostavil, da je kriminalistična preiskava mednarodne organizirane kriminalne združbe, ki jo danes predstavljamo, odraz uspešnega dela slovenske policije pri boju zoper vse oblike organizirane kriminalitete. Kriminalna združba je izvrševala tako kazniva dejanja s področja trgovine z ljudmi in zlorabe prostitucije ter tihotapljenja ljudi kot tudi preprodaje prepovedanih drog, vse s ciljem protipravne pridobitve premoženjske koristi, saj je združba nezakonit pridobljen denar vlagala v legalne posle.

Slovenska policija izvaja vse zakonite ukrepe za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje tihotapljenja ljudi, med katerimi so tudi preiskave organiziranih kriminalnih združb, ki se s tihotapljenjem ljudi ukvarjajo. Problematika tihotapstva ljudi (nezakonitih migrantov) je ena od prioritetnih nalog slovenske policije. Pri tem se velik poudarek namenja mednarodnemu sodelovanju, tako sodelovanju z Europolom kot tudi sodelovanju s sosednjimi državami, drugimi državami EU in državami Zahodnega Balkana. Slovenija na t. i. zahodni balkanski poti še vedno ostaja tranzitna država, nezakonite migracije pa so usmerjene proti zahodnim državam.

Ugotavlja se, da organizirane kriminalne združbe za tihotapstvo ljudi (nezakonitih migrantov) uporabljajo različne načine tihotapstva, od prevozov v osebnih vozilih (tudi prtljažnikih vozil), v prirejenih prostorih kombiniranih vozil in prikolic, pa vse do tihotapstva v tovornih vozilih. Poudariti je treba, da zaznavamo, da tihotapci ljudi postajajo vse bolj predrzni, predvsem s kršitvijo cestnoprometnih predpisov, z bežanjem pred policijo, vse z namenom izognitvi prijetja.

V letu 2023 je kriminalistična policija na območju policijskih uprav Koper, Maribor in Ljubljana predhodno že zaključila tri obsežne preiskave hudodelskih združbe, ki so se ukvarjale s tihotapstvom nezakonitih migrantov. V preiskavi sta bili skupno zaznani 102 kaznivi dejanji prepovedanega prehajanja državne meje ali ozemlja države po 308. členu Kazenskega zakonika (KZ-1), odkritih je bilo 41 storilcev, ki so kot člani hudodelskih združb izvrševali navedeno kaznivo dejanje.

Slovenska policija je v letu 2023 (do 8. decembra 2023) obravnavala 408 primerov (v enakem obdobju lani 212), v katerih je bilo uspešno prijetih kar 466 tihotapcev ljudi (457 tujcev in 9 slovenskih državljanov) z 2.777 nezakonitimi migranti. Za kar 427 tihotapcev je bil na podlagi zbranih dokazov in po podani kazenski ovadbi odrejen pripor. Kot storilci oziroma tihotapci ljudi izstopajo državljani Romunije (82), Ukrajine (49), Hrvaške (33), Srbije (32), Moldavije (28), Gruzije (20), BiH (17), Turčije (15), Rusije (13), Albanije (12), Kosova (12), Nemčije (11), Litve (10), Makedonije (9), Slovenije (9), Belorusije (7), Italije (7), Maroka (7), Pakistana (7), Belgije (6), Bolgarije (6), Kitajske (6), Poljske (6), Sirije (6), Uzbekistana (6), Iraka (5), Afganistana (3), Češke (3), Francije (3), Latvije (3), Švedske (3) ter ostalih držav (Azerbajdžan, Egipt, Kuba, Libanon, Armenija, Avstrija, Črna gora, Filipini, Grčija, Iran, Jordanija, Kazahstan, Kirgistan, Madžarska, Nepal, Nizozemska, Slovaška, Španija, Tadžikistan in Tunizija).

Največ prijetij tihotapcev ljudi je bilo na območju PU Novo mesto, sledi PU Koper, PU Ljubljana ter ostale policijske uprave.

Od uvedbe ponovnega nadzora državne meje (21. oktobra 2023) je slovenska policija do 8. decembra 2023 obravnavala 124 primerov, v katerih je bilo uspešno prijetih kar 145 tihotapcev ljudi skupaj z 868 nezakonitimi migranti. Zoper 138 tihotapcev je bil odrejen pripor. Največ prijetih tihotapcev je bilo na policijskih uprava Novo mesto (73), Koper (29), Maribor (20), Ljubljana (13), pri čemer je bilo največ tihotapcev državljanov Romunije (23), Ukrajine (23), Moldavije (16) in Gruzije (11).

Opažamo, da so organizirane kriminalne združbe cene tihotapljenja ilegalnih migrantov skozi Slovenijo v zadnjih mesecih povišale, predvsem zaradi vse več uspešnih prijetij s strani slovenske policije, kajti vsako prijetje predstavlja za kriminalne združbe veliko tveganje za priprtje članov tihotapskih verig.

Trgovina z ljudmi je prisotna tudi v Sloveniji
Trgovina z ljudmi je prisotna v Sloveniji in se kaže v različnih oblikah izkoriščanja žrtev, kot so prostitucija, spolne zlorabe, služabništvo kakor tudi izkoriščanje prisilnega dela, prisilnega izvrševanja kaznivih dejanj in prisilnega beračenja. Z izvrševanjem kaznivih dejanj trgovine z ljudmi se večinoma ukvarjajo organizirane kriminalne združbe, ki svojo nezakonito dejavnost ter izkoriščanje žrtve skrivajo za različnimi zakonitimi poslovnimi dejavnostmi. Policija na področju boja zoper trgovino z ljudmi uresničuje zaveze, ki izhajajo iz ratificiranih mednarodnih dokumentov in akcijskih načrtov medresorske delovne skupine za boj proti trgovini z ljudmi, aktivnosti policije pa so umerjene v prepoznave oz. identifikacije žrtev trgovine z ljudmi zaradi vseh oblik izkoriščanja.

V Sloveniji je kot najpogostejši način izkoriščanja žrtev zaznano izkoriščanje žrtev zaradi prostitucije in spolnih zlorab, zaznavajo pa se tudi druge oblike izkoriščanja, ki se kažejo v obliki služabništva, prisilnega dela, prisilnega izvrševanja kaznivih dejanj ter prisilnega beračenja.

V povezavi s temi ravnanji ugotavljajo, da storilci zaradi nadaljnjega izkoriščanja na različne načine novačijo žrtve, jih prevažajo oziroma organizirajo njihov prevoz iz izvornih držav v Slovenijo. Storilci novačijo predvsem žrtve, ki izhajajo iz šibkih socialnih in ekonomskih okolij (revščina). Pri tem jih ob prihodu v Slovenijo nastanjajo na različnih lokacijah, kjer z njimi razpolagajo. V preteklosti so bila zaznana tudi ravnanja storilcev, ki so se izkazovala v prevzemih, posredovanjih, nakupih in prodajah žrtev trgovine z ljudmi.

Najpogosteje uporabljeno sredstvo, ki ga storilci kaznivega dejanja trgovine z ljudmi uporabljajo zoper žrtve trgovine z ljudmi, je zloraba podrejenega ali odvisnega položaja žrtev. Pri tem storilci najpogosteje izkoriščajo t. i. ranljivost, ki se kaže predvsem v revščini, slabem socialnem in ekonomskem položaju žrtev. Storilci žrtve spravljajo v finančno odvisnost, pri tem pa z uporabo različnih metod ekonomskega prisiljevanja dosežejo njihovo podrejenost in izkoriščanje (finančno kaznovanje, fiktivna minimalna plača, vračilo dolga …).

Zaradi takšnega načina novačenja in izkoriščanja se žrtve v postopkih identifikacije ne prepoznavajo kot žrtve trgovine z ljudmi, v predkazenskih in kazenskih postopkih pa le redko sodelujejo.

Ker gre v primerih trgovine z ljudmi za kazniva dejanja, ki so lahko v povezavi z drugimi državami članicami EU oziroma tretjimi državami, policija v preiskavah intenzivno sodeluje z Europolom in Interpolom. Predstavnik policije tudi sodeluje v aktivnostih evropske multidisciplinarne platforme proti kriminalnim grožnjam oz. EMPACT THB (angl. European Multidisciplinary Platform Against Criminal Threats) na področju boja proti trgovini z ljudmi.

Statistični podatki na področju trgovine z ljudmi
V letu 2023 je policija obravnavala 18 kaznivih dejanj trgovine z ljudmi po členu 113 KZ-1 ter 10 kaznivih dejanj zlorabe prostitucije po členu 175 KZ-1.

Kot je povedal Apollonio, je zbiranje dokazov zoper organizirane kriminalne združbe čedalje težavnejše, zato bi bilo treba posodobiti zakonsko ureditev, kot jo imajo sodobne evropske države, saj se bo le tako možno zoperstaviti zoper vse oblike organiziranega kriminala in terorizma. “Kriminalistična policija ima v tovrstnih zahtevnih preiskavah z zbiranjem dokazov težave, kot se je izkazalo tudi v tej konkretni kriminalistični preiskavi. Zaradi hitrega razvoja informacijske tehnologije (z uporabo različnih platform za šifrirano medsebojno komunikacijo) določenih posebnih preiskovalnih ukrepov po sedanji zakonski ureditvi ni več mogoče učinkovito izvajati. V kriminalistični policiji že vrsto let opozarjamo, da je treba zakonsko ureditev ustrezno posodobiti in slediti razvoju informacijske tehnologije. Pri tem ne gre za dodatna policijska pooblastila, ampak za zakonsko ureditev načina izvajanja že obstoječih in v zakonu dopustnih ukrepov,” je še dejal.

Kriminalistične preiskave s področja organiziranega kriminala in terorizma imajo mednarodne razsežnosti, zaradi česar je učinkovito zbiranje dokazov zoper organizirane kriminalne združbe nemogoče brez okrepljenega sodelovanja vseh vpletenih držav tako v okviru policijskega kakor tudi pravosodnega sistema.

Problematika migracij in nedovoljenih vstopov v državo
Po besedah Petra Skerbiša iz Uprave uniformirane policije GPU je bilo v obdobju od 1. januarja do 10. decembra 2023 na vseh notranjih mejah skupaj evidentiranih 56.821 nedovoljenih vstopov, večina iz Hrvaške (96,0 odstotka); iz Madžarske (2,0 odstotka), iz Italije (1,7 odstotka) in iz Avstrije (0,4 odstotka). Na notranji meji s Hrvaško je bilo obravnavanih 54.539 nedovoljenih vstopov. Število je večje za 91 odstotkov od primerljivih nedovoljenih vstopov na schengenski kopenski meji leta 2022, ki je znašalo 28.579. Najpogosteje so bili obravnavani državljani Afganistana (17.319), Maroka (8.520), Pakistana (5.404), Bangladeša (3.783), Rusije (3.605) in Turčije (2.986).

Število nedovoljenih vstopov v letu 2023 je na kopenski meji s Hrvaško naraščalo do avgusta, ko je doseglo maksimum. V oktobru se je število znižalo pod 6.000, v novembru pa celo pod 5.000, kar je sicer še vedno nad povprečjem za tekoče leto, vendar nižje kot v oktobru in novembru preteklega leta.

Največ nedovoljenih vstopov na vseh notranjih mejah je obravnavala PU Novo mesto (44.403), kar predstavlja 78 odstotkov vseh nedovoljenih vstopov. PU Koper jih je obravnavala (8.604), kar predstavlja 15 odstotkov nedovoljenih vstopov na vseh notranjih mejah.

Praktično vsi prijeti migranti izrazijo namero za mednarodno zaščito, kar pomeni, da jih policija po opravljenem predhodnem postopku odpelje v azilni dom, kjer jih preda v obravnavo pristojnemu organu. Večina tujcev v roku 36 ur samovoljno zapusti sprejemne prostore azilnega doma, ob ponovnem prijetju pa ponovno izrazijo namero za mednarodno zaščito, zaradi česar jih policija ponovno prepelje v azilni dom.

Od tujih varnostnih organov je bilo sprejetih 350 oseb, v primerljivem obdobju predhodnega leta 2022 je bilo sprejetih 414 oseb (letališče – 192, Italija – 96, Avstrija – 48, Hrvaška – 7 in Madžarska – 7). Tujim varnostnim organom je bilo izročenih 253 oseb, v primerljivem obdobju predhodnega leta 2022 pa 2.325 oseb (Hrvaška – 175, letališča – 27, Italija – 23, Avstrija – 14 in Madžarska – 14).

Migracije v Evropsko unijo – problematika in statistični podatki
V prvih desetih mesecih letošnjega leta je bilo na zunanjih mejah EU obravnavanih 331.600 ilegalnih migrantov, kar je za 18 odstotkov več kot lani. Največje povečanje je bilo zabeleženo na zahodno afriški poti, kjer se je število skoraj podvojilo.

Zahodnobalkanska pot je bila druga najbolj obremenjena z nedovoljenimi migracijami. Obravnavanih je bilo več kot 97.300 oseb, kljub upadu za 22 odstotkov od lanskega leta. Glavni razlog za upad njihovega števila je zaostritev vizumskih politik v nekaterih balkanskih državah (npr. Srbija – Burundi, Indija, Kuba) ter zmanjšanje dotoka na srbsko-madžarski meji.

Poleg neusklajenosti vizumskih politik Zahodnega Balkana z EU se pojavlja tudi težava delovnih dovoljenj v EU (vstop zakonit, nato nadaljujejo naprej nezakonito). Sicer pa vizumska liberalizacija držav zahodnega Balkana za določena državljanstva še vedno pomeni faktor privlačnosti, saj lahko na območje Zahodnega Balkana potujejo brez vizuma in vstopijo zakonito, nato pa pot nadaljujejo proti EU, kjer vstopijo nezakonito.

 

Spletno uredništvo
Vir: Policija