V preteklosti je bilo v medijih prelitega že ogromno črnila o osupljivo visoki pro-ruski usmerjenosti prebivalcev Slovenije napram prebivalcem drugih evropskim držav, vendar pa je bil levji delež tovrstnih medijskih objav izrazito subjektivnih.
Pri tem je velika večina objavljenih prispevkov obravnavala slovensko pro-rusko usmerjenost v kontekstu političnih prepričanj, oziroma se je v praksi poskušalo prikazati, da naj bi za Kremlju naklonjene veljali zlasti posamezniki, ki gojijo skrajno-leve oz. skrajno-desne svetovno-politične nazore.
Tako posledično ni bilo o splošnem stanju razširjenosti rusofilnih čustev na nacionalni ravni, irelevantnem od posameznikovih svetovno-političnih nazorov, tako rekoč nikakršnih informacij, temveč se je o simpatiziranju s Putinovim režimom (ali odsotnost le-tega) največkrat poročalo tedaj, ko se je poskušalo rusofilnih nagnjenj obtožiti točno določene posameznike ali skupino v kontekstu notranje-političnih konfrontacij, torej često v korelaciji s posameznikovimi svetovno-političnimi nazori. Prav tako je bilo prisotnih izjemno malo informacij komparativističnega značaja s pomočjo katerih bi lahko stopnjo naklonjenosti Rusiji v Sloveniji primerjali z drugimi državami, zaradi česar je bilo praktično nemogoče ugotoviti v kolikšni meri naj bi slovenska rusofilna čustva odstopala od evropskega oz. svetovnega povprečja. Ta trend pa je uspelo spremeniti pred kratkim objavljeni pan-evropski raziskavi, ki je pokazala na več kot očitno naklonjenost prebivalcev Slovenije do Rusije oz. ruskega avtokratskega režima še bolj jasno pa je le-ta razkrila nadvse nizko stopnjo slovenske podpore napadeni Ukrajini.
Pred nekaj tedni izvedena raziskava Eurobarometra (tj. program pan-evropskih raziskav javnega mnenja širom držav članic Evropske unije, ki jih Evropska komisija in druge evropske institucije izvajajo na panevropski ravni vse od leta 1973) o stališčih državljanov držav članic EU glede takšnih in drugačnih aspektov vojne v Ukrajini (npr. kako je le-ta vplivala na cene električne energije, katere ukrepe vse bi morala EU sprejeti, npr. pošiljke orožja in humanitarne pomoči v Ukrajino, sankcije proti Rusiji in prepoved delovanja ruskih medijev v EU, pomoč ukrajinskim beguncem ipd.) je več kot očitno pokazala kakšna so stališča državljanov posameznih držav članic EU do ukrepov za pritisk na Rusijo in podporo Ukrajini. Kot je jasno razvidno iz rezultatov te raziskave imenovane EU`s response to the energy challenges (slo. Odziv EU na energetske izzive), je Slovenija glede na večino parametrov de facto najbolj pro-rusko orientirana država članica EU oz. država članica EU kjer se najmanjši delež ljudi popolnoma strinja s pomočjo Ukrajini pri spopadanju z rusko invazijo.
Raziskava in njeni rezultati po posameznih državah članicah EU so sicer dostopni na sledeči spletni strani: https://europa.eu/eurobarometer/surveys/detail/2912.
Iz rezultatov dotične raziskave je namreč razvidno, da v povprečju:
– zgolj 11-odstotkov prebivalcev Slovenije popolnoma podpira nakup in pošiljke orožja oz. vojaške opreme za napadeno Ukrajino (evropsko povprečje je 26-odstotkov, pri čemer je najvišji delež tistih, ki ta ukrep popolnoma podpirajo na Finski, in sicer 60-odstotkov)
– samo 18-odstotkov prebivalcev Slovenije popolnoma podpira prepoved delovanja ruskih medijev na območju Evropske unije (evropsko povprečje je 37-odstotkov, pri čemer je najvišji delež tistih, ki ta ukrep popolnoma podpirajo na Finski, in sicer 66-odstotkov)
– zgolj 15-odstotkov prebivalcev Slovenije popolnoma podpira finančno pomoč Ukrajini s strani Evropske unije oz. njenih institucij (evropsko povprečje je 31-odstotkov,pri čemer je najvišji delež tistih, ki ta ukrep popolnoma podpirajo na Finski, in sicer 65-odstotkov)
– samo 22-odstotkov prebivalcev Slovenije popolnoma podpira uvedbo evropskih sankcij proti ruski vladi, podjetjem in posameznikom (evropsko povprečje je 42-odstotkov,pri čemer je najvišji delež tistih, ki ta ukrep popolnoma podpirajo na Finski, in sicer 69-odstotkov)
– zgolj 22-odstotkov prebivalcev Slovenije popolnoma podpira sprejem posameznikov (beguncev), ki bežijo pred vojno v Ukrajini (evropsko povprečje je 42-odstotkov, pri čemer je najvišji delež tistih, ki ta ukrep popolnoma podpirajo na Finski, in sicer 67-odstotkov)
– samo 38- odstotkov prebivalcev Slovenije popolnoma podpira zagotovitev humanitarne pomoči osebam, ki jih je prizadela ruska invazija na Ukrajino (evropsko povprečje je 53-odstotkov, pri čemer je najvišji delež tistih, ki ta ukrep popolnoma podpirajo na Finski, in sicer 81-odstotkov)
Pri vprašanjih glede finančne podpore Ukrajini in financiranja nakupa ter dostave orožja in vojaške opreme za Ukrajino je bil delež prebivalcev Slovenije, ki je popolnoma podpiral omenjena ukrepa najnižji izmed vseh držav članic Evropske unije, pri vprašanju glede sprejema ukrajinskih beguncev je bil delež slovenskih državljanov, ki so popolnoma podpirali njihov sprejem drugi najnižji na ravni EU (nižji le še na Češkem), pri vprašanju glede zagotovitve humanitarne pomoči v vojni prizadetim ljudem je bil delež tistih, ki je popolnoma podpiral ta ukrep tretji najnižji na ravni EU (nižji je bil edino na Češkem in Slovaškem), pri vprašanjih glede sankcioniranja ruske vlade, podjetij in posameznikov ter glede prepovedi delovanja ruskih medijev v evropskih državah je bil delež tistih, ki so popolnoma podpirali oba ukrepa prav tako tretji najnižji na ravni EU (nižji le še na Cipru in v Grčiji).
Seveda se je potrebno zavedati, da gre pri navedenih podatkih za obravnavo zgolj deleža prebivalcev, ki popolnoma podpirajo ukrep, ne pa tudi tistih, ki ga »načeloma podpirajo«, tistih, ki ga »načeloma ne podpirajo« in tistih, ki mu »načeloma popolnoma nasprotujejo«, vendar pa bi bila tovrstna analiza zaradi resnično ogromne količine kvantitativnih podatkov, ki bi jih morali upoštevati v takem primeru, bistveno bolj kompleksna, slabše pregledna in manj razumljiva.
Kot si lahko predstavljamo je višina podpore prej omenjenim ukrepom (sankcije, pošiljke orožja, prepoved pro-kremeljskih medijev itd.) premo sorazmerna z bližino držav ruskim mejam (po vseh merilih je podpora ukrepom najvišja na Finski, zelo visoka je tudi na Švedski, Danski, v Estoniji, Litvi, Latviji in na Poljski, nadpovprečno visoka pa je še na Irski, Portugalski, Nizozemski, Malti in Romuniji).
Zelo zanimivo (oz. bolje rečeno žalostno) je po svoje tudi skrajno neugodno dejstvo, ki priča o tem, da je procentualno višji delež prebivalstva kot v Sloveniji, ki popolnoma podpira raznovrstne ukrepe za pomoč Ukrajini in sankcioniranje Rusije prisoten celo v pravoslavnih državah v južni oz. jugovzhodni Evropi kot so npr. Grčija, Ciper in Bolgarija, ki so religiozno, kulturno, historično in tradicionalno bistveno tesneje povezane z Rusijo (čeprav je po drugi strani res tudi, da je v teh državah prisoten občutno višji delež ljudi, ki takšnim ukrepom popolnoma ali pa vsaj delno nasprotujejo).
Uredništvo, J.V.
