28. decembra je bila na Ustavno sodišče vložena presoja ustavnosti za novelo zakona o RTV. Pobudniki so predlagali absolutno prednostno obravnavo in začasno zadržanje novele zakona.
Po današnji obravnavi pa je prišla neuradna informacija, da je bilo pet ustavnih sodnikov za zadržanje, tri pa so bile proti zadržanju.
Spomnimo, na dan vložitve presoje ustavnosti sta imela prvopodpisani dr. Peter Gregorčič in pravni strokovnjak in avtor vložene presoje dr. Matej Avbelj novinarsko konferenco, na kateri sta javnosti pojasnila, zakaj je novela zakona protiustavna.
Vse to se počne s ciljem tako imenovane “depolitizacije” RTVS. “Ali je takšno ravnanje ustavno dopustno,” je vprašanje, ki se nam ob tem postavi – odgovor na to vprašanje pa je po trdnem prepričanju Avblja popolnoma jasen. “Takšno ravnanje pomeni kršitev slovenske ustave in evropske konvencije za varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin,” je poudaril.
“To, da bi lahko vsakokratna parlamentarna večina v relativno neodvisne pravne subjekte posegla preprosto z zakonom in si vanje zakonito nastavila svoje ljudi, vodi v odvisnost teh pravnih subjektov do vsakokratne oblasti,” je opozoril avtor pobude in dodal, da država, kjer bi bilo tako ravnanje dopustno, ni pravna država. “To je država, v kateri oblast, ki ima večino, vlada s pravom,” je pojasnil. Zakon v takih okoliščinah ni več garancija zakonitega delovanja, ampak se sprevrže v svoje nasprotje – v avtoritarni legalizem – kar pomeni, da neka močna parlamentarna večina zakon uporablja izključno kot inštrument za doseganje svojih oblastvenih ciljev.
Avbelj je v nadaljevanju novinarske konference predstavil še, v čem je protiustavnost tega predpisa, ki je po oceni Avblja tako formalna kot vsebinska in izhaja že iz samega postopka sprejemanja, torej iz zlorabe nujnega zakonodajnega postopka. Avbelj je spomnil na besede kulturne ministrice Aste Vrečko, češ da je šel zakon gladko čez parlament. Šel je gladko kot v avtoritarnem legalizmu, ni pa šel upoštevajoč postopkovne predpise, kot bi moral iti v ustavni demokraciji. Gre torej za kršitev naslednjih členov ustave: protiustaven poseg v pravico do svobode izražanja, protiustaven poseg v pravico do sodnega varstva, protiustaven poseg v pravico do pravico do zasebnega življenja, protiustaven poseg v pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev, protiustaven poseg v pravico do svobode dela, protiustaven poseg v pravico do domnevne nedolžnosti, kršitev načela demokratičnosti, kršitev načel pravne države – še posebej varstva načela zaupanja v pravo ter načela določnosti predpisov. Avbelj je še naštel kršitev načela delitve oblasti, kršitev načela enakopravnosti, kršitev pravil zakonodajnega postopka ter kršitev pravil o uveljavitvi zakona.
Zakon po mnenju ustavnega pravnika ni protiustaven le v razmerju do konkretnih pobudnikov, ampak že sam po sebi. Na sistemski ravni namreč vodi v odvisnost članov novega sveta RTVS. Večina lahko članu kadarkoli zamrzne pravico do glasovanja in pozove upravičenca za njihovo imenovanje, da imenuje nove. Mandat člana v novem svetu tako nikakor ne bo samostojen, ampak bo vedno odvisen od tistih, ki bodo imeli večino v tem svetu. Na sistemski ravni je politika vgradila možnost, da se skozi zadnja široko odprta vrata prek interesnih skupin v svet imenuje tiste člane, ki bodo odločali po pričakovanju vsakokratne večine. Svet bo tako deloval kot skupščina v nekdanjem delegatskem sistemu. Avbelj je v zaključku takrat še opozoril, da pobudniki izkazujejo povsem jasen pravni interes, zato, ker je pobuda za oceno ustavnosti pravzaprav edino pravno sredstvo, ki ga imajo.
Uredništvo, J.V.
