VELIKE SPREMEMBE V SLOVENSKIH ŠOLAH! Konec odločilnega vpliva NPZ, strožji ukrepi za učence in novosti, ki jih morajo poznati vsi starši!

šolstvo, NPZ - reforma, chat gpt
šolstvo, NPZ - reforma, chat gpt

Slovenske osnovne šole so pred pomembnimi spremembami! Nacionalno preverjanje znanja (NPZ) naj ne bi več odločalo o vpisu v srednje šole, učenci bi lahko domače naloge opravljali že v šoli, pravila glede vzgojnih opominov in ponavljanja razreda pa bi se zaostrila. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino je predstavilo zakonodajni paket, ki bi lahko že septembra 2027 precej spremenil šolski vsakdan otrok in njihovih staršev.

Šolske torbe, domače naloge, ocene in nacionalno preverjanje znanja. To so teme, ki vsako leto zaposlujejo na tisoče slovenskih družin. Toda pravila bi se lahko kmalu spremenila. Ministrstvo pod vodstvom Boruta Rončevića je 19. novembra 2026 v javno obravnavo poslalo paket zakonodajnih predlogov. Ti prinašajo precejšnje spremembe pri ocenjevanju, preverjanju znanja, vzgojnem delovanju in vključevanju otrok, ki ne govorijo slovensko.

Kaj torej spremembe pomenijo za učence in njihove starše?

NPZ NE BO VEČ ODLOČAL O VPISU V SREDNJO ŠOLO!

Največ pozornosti bo zagotovo pritegnila sprememba nacionalnega preverjanja znanja. Trenutno lahko rezultati NPZ pomembno vplivajo na vpis v srednješolske programe, kjer je zaradi prevelikega števila prijav omejitev vpisa.

Pri izbiri kandidatov se upoštevajo ocene zadnjih treh razredov osnovne šole, del točk pa prispevajo tudi rezultati NPZ. Po predlogu ministrstva bi se to spremenilo. Dosežki NPZ ne bi več šteli med merila za izbiro kandidatov ob omejitvi vpisa. Nacionalno preverjanje znanja bi ostalo namenjeno predvsem ugotavljanju doseženega znanja ter spremljanju kakovosti izobraževanja. To pa nikakor ne pomeni, da bodo NPZ ukinili.

DEVETOŠOLCI BODO LAHKO SAMI IZBRALI TRETJI PREDMET

Pri nacionalnem preverjanju znanja se obeta še ena zanimiva novost. Doslej je tretji predmet NPZ za posamezno osnovno šolo določen po sistemu, ki ga vodi ministrstvo. Po novem bi lahko devetošolci tretji predmet izbrali sami, in sicer med obveznimi predmeti osmega in devetega razreda.To bi učencem omogočilo nekoliko več vpli va na izbiro področja, na katerem bodo izkazovali svoje znanje.

DOMAČE NALOGE ŽE V ŠOLI? STARŠI BODO TE NOVOSTI VESELI!

Spremembe se ne nanašajo le na devetošolce. Ministrstvo želi v okviru razširjenega programa osnovnih šol zagotoviti vsakodnevni čas za samostojno učenje in opravljanje domačih nalog. Otroci bi tako del šolskih lahko opravili že v šoli.

To bi lahko pomenilo manj popoldanskega sedenja za zvezki in več časa za družino, šport ter prostočasne dejavnosti. Seveda pa sprememba še ne zagotavlja, da bodo vsi učenci domov prihajali brez domačih nalog. Njen namen je predvsem spodbujanje samostojnosti, razvijanje učnih navad in zagotavljanje dodatnega časa za šolsko delo.

DVA VZGOJNA OPOMINA BI LAHKO BILA DOVOLJ ZA PREŠOLANJE

Precej strožja pravila se napovedujejo na področju vzgojnega delovanja. Po predlogu bi lahko bil postopek prešolanja učenca mogoč že po dveh vzgojnih opominih v obdobju dvanajstih mesecev. Doslej je bil pogoj postavljen pri treh opominih.

To ne pomeni, da bi bil vsak učenec po drugem opominu samodejno prešolan, temveč da bi lahko šola takšen ukrep uporabila prej. Pomembna novost je tudi, da bi vzgojni opomini ostali veljavni ob prepisu na drugo osnovno šolo. Predlog predvideva celo odpravo možnosti ugovora zoper vzgojni opomin.

Ministrstvo spremembe utemeljuje s potrebo po jasnejših pravilih in večji odgovornosti učencev. Ob tem se pojavljajo tudi vprašanja, kako bodo zagotovljene pravice učencev in staršev, zlasti v primerih, ko se z odločitvijo šole ne bodo strinjali.

NEOCENJEN IZ TREH PREDMETOV? SLEDILO BI PONAVLJANJE RAZREDA!

Pomembna novost se pripravlja tudi pri ocenjevanju. Če bo učenec ob zaključku pouka neocenjen iz treh ali več predmetov, bi moral po predlagani ureditvi ponavljati razred. Predmetne izpite bi bilo mogoče opravljati iz največ dveh predmetov. Šole bi poleg tega dobile več pristojnosti za oblikovanje lastnih pravil ocenjevanja znanja.

Spremembe bi lahko vplivale predvsem na učence, ki zaradi različnih razlogov ob koncu šolskega leta nimajo pridobljenih vseh potrebnih ocen.

OTROCI, KI NE ZNAJO SLOVENSKO, NAJPREJ V POSEBNE PRIPRAVLJALNICE

Velik del reforme je namenjen otrokom, ki se vključujejo v slovenske šole brez zadostnega znanja slovenskega jezika. Po novem bi ob njihovem vpisu najprej preverili raven znanja slovenščine. Učenci, ki jezika še ne obvladajo dovolj dobro, bi se vključili v posebne pripravljalnice.

Tam bi se intenzivno učili slovenski jezik in spoznavali slovensko kulturo, kar naj bi jim omogočilo lažje vključevanje v redni pouk. Pripravljalnice bi lahko potekale tudi na drugih osnovnih šolah. V takšnih primerih bi bil učencem zagotovljen brezplačen prevoz. Cilj ukrepa je, da bi učenci pred polno vključitvijo v pouk pridobili jezikovno znanje, potrebno za uspešnejše šolanje.

VEČ POZORNOSTI TUDI SLOVENSKI ZGODOVINI IN DOMOLJUBJU

Predlagane spremembe vključujejo tudi okrepitev domoljubne in državljanske vzgoje. Osnovne šole bi morale v razširjenem programu izvesti najmanj en projekt s tega področja.

Namen je učencem približati slovensko zgodovino, kulturo, državne simbole in pomen aktivnega državljanstva. V širših strokovnih razpravah so se pojavile tudi pobude za drugačno poimenovanje jesenskih počitnic, vendar te niso del že sprejetih sprememb šolskega koledarja.

KDAJ NAJ BI ZAČELA VELJATI NOVA PRAVILA?

Ministrstvo predvideva, da bi se večina novih pravil začela uporabljati 1. septembra 2027, torej z začetkom šolskega leta 2027/2028. Toda zakonodajni predlogi so trenutno še v javni obravnavi. To pomeni, da se lahko posamezne določbe pred sprejetjem še spremenijo. Pomembno za starše letošnjih devetošolcev: za šolsko leto 2026/2027 še vedno veljajo sedanja pravila, vključno z upoštevanjem NPZ ob omejitvi vpisa v srednje šole.

ALI BODO SPREMEMBE OTROKOM OLAJŠALE ŠOLANJE?

Predlogi prinašajo precej različnih ukrepov. Nekateri bi lahko zmanjšali pritisk na učence, predvsem pri NPZ in organiziranju domačih nalog, drugi pa bi zaostrili pravila glede odgovornosti, ocenjevanja in vzgojnih ukrepov. Prav zato bo pomembno, kako bodo spremembe sprejete in predvsem, kako bodo delovale v praksi.

Eno pa je jasno: če bo predlagana zakonodaja potrjena, bodo slovenske osnovne šole septembra 2027 vstopile v novo obdobje z drugačnimi pravili za učence, starše in učitelje.

U.L.