Predsednik vlade Janez Janša je na slovesnosti, ki je potekala včeraj v okviru 30. Ekonomskega foruma na Poljskem, prejel nagrado Osebnost leta 2020 Srednje in Vzhodne Evrope za izjemne dosežke in prispevek k voditeljstvu Evrope.
Med dobitniki omenjene nagrade v preteklih letih so tudi Mateusz Morawiecki, Jose Manuel Barroso, Jerzy Buzek, Vaclav Havel, Janez Pavel II in druge vidne osebnosti. Predsednik vlade je nagrado prejel za izjemne dosežke in prispevek k voditeljstvu Evrope. Nagrado podeljuje programski svet Ekonomskega foruma, ki ga sestavlja vrsta uglednih posameznikov iz politike in gospodarstva. Z nagrado se počastijo osebnosti, ki so v preteklem letu pustile pomemben pečat v Srednji in Vzhodni Evropi ter v svoji državi.
Predsednik vlade je ob podelitvi nagrade imel tudi zahvalni nagovor, ki ga objavljamo v nadaljevanju:
Dragi prijatelji, ekscelencije,
v veliko čast mi je bilo prejeti to nagrado, kajti Poljska je bila naš vzor našega boja za svobodo in demokracijo v Sloveniji in seveda tudi drugod po Srednji in Vzhodni Evropi od samega začetka pred skoraj štirimi desetletji, ko je bila Slovenija še globoko v komunistični Jugoslaviji.
Gibanje Solidarnost ter papež Janez Pavel II sta s svojim pogumom ter vizijo svobode navdihovala vse, ki smo takrat čutili težo okovov totalitarnih režimov. Sam to nagrado ponižno sprejemam in razumem kot zavezo in odgovornost za prizadevanje za uresničitev našega zgodovinskega cilja, to je celovite in svobodne Evrope, ki je v miru sama s seboj. Evrope, ki je združena in močna, ker so močne in svobodne vse njene države članice. Evrope, v kateri živijo Evropejci, ki delijo vrednote evropske civilizacije. Evrope, kjer živijo svobodni in ponosi in suvereni evropski narodi. Kajti Evropejci smo zato, ker smo Poljaki, Slovenci, Francozi, Madžari, Čehi, Srbi, Ukrajinci, itd.
Srednjo Evropo zaznamuje krščanstvo. V tem prostoru sta se iz katoliškega družbenega nauka izoblikovali načeli subsidiarnosti in solidarnosti kot osrednji ideji evropskega povezovanja. Poleg tega so Srednje Evropejci skozi zgodovino branili evropski način življenja. Spomnimo se samo bitke za Dunaj leta 1683, ko so enote poljsko-litovske zveze premagale Osmansko cesarstvo in rešile habsburško Sveto rimsko cesarstvo. To je bila evropska solidarnost v svoji najboljši luči.
Stoletja kasneje je bila žal Srednja Evropa predmet spora in delitev med velikimi silami. Dolga desetletja je trpela pod totalitarno vladavino. A kultura, ki jo je izoblikovalo krščanstvo, je kljub represiji in nadzoru totalitarnih oblasti navdihovala bojevnike za svobodo. Nasproti surovi moči represije je stala moč resnice, ki je na koncu zmagala.
Navdihovalo nas je gibanje Solidarnost in njegov moto: Nie ma wolności bez Solidarności. ”Ni svobode brez solidarnosti.” To, da je gibanje s prav tem imenom utiralo pot svobodi in vrnitvi Poljske, pa tudi vseh srednjeevropskih držav, v suveren prostor svobode, je velikega pomena in o tem velja tudi danes razmišljati. Solidarnost je vez med člani skupnosti, katere cilj je, da so vsi udeleženi pri skupnem dobrem, za katerega si prizadevajo in ki ga lahko dosežejo le skupaj. To mora biti tudi večni cilj ali moto evropskega povezovanja.
Leta 1988, ko sem ravno bil izpuščen iz komunističnega zapora, je papež Janez Pavel II dejal, da Evropa ne bo mogla dobro dihati, dokler ne bo dihala z obema pljučnima kriloma. To se je v veliki meri zgodilo leta 2004. Vendar pa naše delo še ni končano. Evropa še vedno ni cela in svoboda. Čaka nas delo tako v vzhodni soseščini kot tudi na Zahodnem Balkanu. Pa tudi doma, v Evropski uniji.
Zdi se namreč, da se je Evropa v času blagostanja sčasoma prehladila, in upajmo, da se iz tega ne bo razvila astma. Evropska unija se je v političnih razpravah in deloma tudi ravnanju nekaterih institucij preveč oddaljila od temeljnih načel evropskega združevanja, to je iskanja soglasja in medsebojnega spoštovana, subsidiarnosti in solidarnosti.
Naj zaključim: ni močne Evropske unije brez močne Srednje Evrope. Pravzaprav nobene res Evropske unije ni brez držav Srednje Evrope. Srednja Evropa namreč vse bolj postaja to, kar govori že poimenovanje našega dela kontinenta. To je nekaj osrednjega, tako v gospodarskem kot vrednotnem smislu.
Ponovno spomnimo, načela, na katerih so ustanovni očetje Evropske unije in velike večine med njimi so bili krščanski demokrati, utemeljili Evropsko unijo izhajajo iz znanega vodila svetega Avguština. In to vodilo se glasi: enotnost v nujnih stvareh, svoboda v nedogovorjenih stvareh, sočutje v vseh stvareh. Samo na teh temeljih lahko gradimo trdno evropsko zgradbo.
Hvala vam, ker se v okviru tega foruma pa tudi sicer, kot srce Srednje Evrope za vse to močno prizadevate. Na ta način se učimo drug od drugega in samo tako smo v Evropi lahko uspešni – tako da se spoštujemo in da se učimo drug d drugega.
Dziękuję za uwagę. Hvala za vašo pozornost.”
Prireditev si lahko ogledate na spodnji povezavi:
Pred podelitvijo nagrad se je predsednik vlade Janša udeležil 30. Ekonomskega foruma na Poljskem z naslovom “Europe in Search of Leadership”. Ekonomski forum, ki poteka v Karpaczu, je največja konferenca v Srednji in Vzhodni Evropi. Forum, ki ga na Poljskem tradicionalno organizirajo v začetku septembra, vsako leto pritegne več kot 4000 gostov (političnih, gospodarskih in družbenih voditeljev) iz več kot 60 držav Evrope, Azije in Amerike. Poslanstvo foruma je ustvariti ugodno klimo za razvoj političnega in gospodarskega sodelovanja med državami članicami EU in njihovimi sosedami.
Predsednik vlade Janez Janša je z razpravo sodeloval na panelu z naslovom: Recovery of Europe After Covid-19: The way forward. V razpravi sta poleg slovenskega predsednika vlade sodelovala še poljski predsednik vlade Mateusz Morawiecki in ukrajinski predsednik vlade Denys Shmyhal, pogovor je vodil Jacek Karnowski, glavni urednik poljskega časnika wSieci.
Predsednik vlade je v razpravi sprva spregovoril o pandemiji covida-19. “Pandemija je resen izziv, tako za nas, manjše, kot tudi za večje evropske države. Upam, da bodo s cepljenjem težave kmalu rešene. Prav tako upam, da je letošnje leto zadnje, ko moramo porabiti toliko truda za spopadanje z pandemijo,” je dejal premier. V nadaljevanju razprave je poudaril, da v Evropi vidi dva procesa: preoblikovanje evropskega gospodarstva ter krepitev odpornosti. Izpostavil je, da bo vloga Slovenije pri tem velika. Prav zaradi pandemije potrebujemo po njegovem mnenju pomembne spremembe in reforme. “V okviru programa za okrevanje in odpornost bomo krepili zdravstveni sektor, zapolnili nekatere vrzeli. Pomembno področje je tudi digitalizacija in preoblikovanje tistih področij, ki jih je pandemija najbolj prizadela.” Ob tem je dejal, da se zavedamo, da so evropski finančni viri omejeni. “Želimo razviti nove programe, s katerimi bomo okrepili gospodarstvo.”
“Geostrateška situacija po pandemiji se je spremenila. Vse velike demokracije, ZDA, Evropska unija, Indija, Avstralija in Japonska so pred letom dni beležile padec bruto domačega proizvoda, Kitajska pa je ekonomsko zrasla.” Evropska unija se mora po besedah predsednika vlade veliko naučiti iz zadnjih dogodkov.
V nadaljevanju razprave je premier še dejal, da je Afganistan pokazal, da je Nato v veliki meri odvisen od številnih faktorjev. “Evropska unija bo po umiku ZDA iz Afganistana zaradi svoje geografske lege veliko bolj na udaru ilegalnih migracij kot ZDA,” meni premier, ki ob tem poudarja, da se z ilegalnimi migracijami in hibridno vojno že soočamo, tudi v Sloveniji. Zaradi situacije v Afganistanu pa bo situacija še slabša.
Predsednik vlade je svoje razmišljanje v razpravi na 30. Ekonomskem forumu na Poljskem zaključil z besedami, da je kibernetska varnost ena od glavnih prioritet in zelo pomembna za Evropsko unijo. “Biti moramo odporni na tovrstne napade, ki so vedno močnejši. Vsi skupaj imamo večji potencial kot ga ima Rusija.” V luči situacije v Afganistanu pa je še izpostavil, da je situacija v Ukrajini pomembnejša od Afganistana ter, da se mora Evropa osredotočiti na skupne grožnje celotne regije.
U. C.
