“Če je bil 15. 3. 2022 zapisan v zgodovino kot eden najbolj pozitivnih slovenskih mejnikov ob obisku Janeza Janše v Kijevu ob začetku vojne za prihodnost Ukrajine in EU, je 7. 3. 2023 eden najbolj negativnih ob zavrnitvi resolucije za obsodbo Rusije kot podpornice terorizma,” je ob zavrnitvi resolucije o uvrstitvi Rusije med podpornice terorizma zapisal poslanec SDS Andrej Hoivik. 

 

Včeraj je na Odboru za zunanjo politiko, potekalo glasovanje o predlogu SDS, da Slovenija Rusijo uvrsti med države podpornice terorizma. Predlagatelj je bila skupina poslancev SDS s prvopodpisano vodjo poslanske skupine Jelko Godec.

Predlagatelj je želel, da bi Slovenija z resolucijo podprla žrtev agresije ter izrazila obsodbo ruskih napadov na civilno prebivalstvo ter civilno in energetsko infrastrukturo. Kot so predlagatelji prepričani, gre za poskus doseganja političnih ciljev z ustrahovanjem civilistov in kaže na skladnost s teroristično metodologijo.

Resolucija bi pomenila jasno podporo ukrajinskemu narodu, ki brani domovino, univerzalne vrednote svobode in se bori za demokracijo. Koalicija je predlog resolucije že vnaprej zavrnila, s tem pa pokazala prizanesljivost do okupatorja.

Izgovore, ki dejansko ščitijo interese režima, so podali: Tanja Fajon, Robert Golob, Samuel Žbogar, Nataša Sukić, Tomaž Lah, Lenart Žavbi in Predrag Baković. Dvome glede naklonjenosti ruskim apetitom je dokončno razblinilo glasovanje odbora, kjer so levi poslanci z devetimi glasovi proti štirim povozili predlog opozicijske poslanske skupine.

Odločitev na odboru je seveda legitimna odločitev koalicijskih predstavnikov, vseeno pa daje slutiti tudi na pomanjkanje sočutja do človeškega trpljenja.

Zelo jasno sporočilo pa je državljankam in državljanom, predvsem pa svojim volivkam in volivcem dala Nova Slovenija, ki je tik pred glasovanjem sejo zapustila. 

Prav zaradi takšne politike vladne koalicije, ki jasno in glasno ne obsodi ruske agresije v Ukrajini, smo se tudi po podatkih Eurobarometra znašli med državami EU, ki najmanj podpirajo ukrepe za pritisk na Rusijo in pomoč Ukrajini.

V preteklosti je bilo v medijih prelitega že ogromno črnila o osupljivo visoki pro-ruski usmerjenosti prebivalcev Slovenije napram prebivalcem drugih evropskim držav, vendar pa je bil levji delež tovrstnih medijskih objav izrazito subjektivnih.

Pri tem je velika večina objavljenih prispevkov obravnavala slovensko pro-rusko usmerjenost v kontekstu političnih prepričanj, oziroma se je v praksi poskušalo prikazati, da naj bi za Kremlju naklonjene veljali zlasti posamezniki, ki gojijo skrajno-leve oz. skrajno-desne svetovno-politične nazore.

Tako posledično ni bilo o splošnem stanju razširjenosti rusofilnih čustev na nacionalni ravni, irelevantnem od posameznikovih svetovno-političnih nazorov, tako rekoč nikakršnih informacij, temveč se je o simpatiziranju s Putinovim režimom (ali odsotnost le-tega) največkrat poročalo tedaj, ko se je poskušalo rusofilnih nagnjenj obtožiti točno določene posameznike ali skupino v kontekstu notranje-političnih konfrontacij, torej često v korelaciji s posameznikovimi svetovno-političnimi nazori. Prav tako je bilo prisotnih izjemno malo informacij komparativističnega značaja s pomočjo katerih bi lahko stopnjo naklonjenosti Rusiji v Sloveniji primerjali z drugimi državami, zaradi česar je bilo praktično nemogoče ugotoviti v kolikšni meri naj bi slovenska rusofilna čustva odstopala od evropskega oz. svetovnega povprečja. Ta trend pa je uspelo spremeniti pred kratkim objavljeni pan-evropski raziskavi, ki je pokazala na več kot očitno naklonjenost prebivalcev Slovenije do Rusije oz. ruskega avtokratskega režima še bolj jasno pa je le-ta razkrila nadvse nizko stopnjo slovenske podpore napadeni Ukrajini.

Pred nekaj tedni izvedena raziskava Eurobarometra (tj. program pan-evropskih raziskav javnega mnenja širom držav članic Evropske unije, ki jih Evropska komisija in druge evropske institucije izvajajo na panevropski ravni vse od leta 1973) o stališčih državljanov držav članic EU glede takšnih in drugačnih aspektov vojne v Ukrajini (npr. kako je le-ta vplivala na cene električne energije, katere ukrepe vse bi morala EU sprejeti, npr. pošiljke orožja in humanitarne pomoči v Ukrajino, sankcije proti Rusiji in prepoved delovanja ruskih medijev v EU, pomoč ukrajinskim beguncem ipd.) je več kot očitno pokazala kakšna so stališča državljanov posameznih držav članic EU do ukrepov za pritisk na Rusijo in podporo Ukrajini. Kot je jasno razvidno iz rezultatov te raziskave imenovane EU`s response to the energy challenges (slo. Odziv EU na energetske izzive), je Slovenija glede na večino parametrov de facto najbolj pro-rusko orientirana država članica EU oz. država članica EU kjer se najmanjši delež ljudi popolnoma strinja s pomočjo Ukrajini pri spopadanju z rusko invazijo.

Iz rezultatov raziskave je namreč razvidno, da v povprečju:

– zgolj 11-odstotkov prebivalcev Slovenije popolnoma podpira nakup in pošiljke orožja oz. vojaške opreme za napadeno Ukrajino (evropsko povprečje je 26-odstotkov, pri čemer je najvišji delež tistih, ki ta ukrep popolnoma podpirajo na Finski, in sicer 60-odstotkov)

– samo 18-odstotkov prebivalcev Slovenije popolnoma podpira prepoved delovanja ruskih medijev na območju Evropske unije (evropsko povprečje je 37-odstotkov, pri čemer je najvišji delež tistih, ki ta ukrep popolnoma podpirajo na Finski, in sicer 66-odstotkov)

– zgolj 15-odstotkov prebivalcev Slovenije popolnoma podpira finančno pomoč Ukrajini s strani Evropske unije oz. njenih institucij (evropsko povprečje je 31-odstotkov,pri čemer je najvišji delež tistih, ki ta ukrep popolnoma podpirajo na Finski, in sicer 65-odstotkov)

– samo 22-odstotkov prebivalcev Slovenije popolnoma podpira uvedbo evropskih sankcij proti ruski vladi, podjetjem in posameznikom (evropsko povprečje je 42-odstotkov,pri čemer je najvišji delež tistih, ki ta ukrep popolnoma podpirajo na Finski, in sicer 69-odstotkov)

– zgolj 22-odstotkov prebivalcev Slovenije popolnoma podpira sprejem posameznikov (beguncev), ki bežijo pred vojno v Ukrajini (evropsko povprečje je 42-odstotkov, pri čemer je najvišji delež tistih, ki ta ukrep popolnoma podpirajo na Finski, in sicer 67-odstotkov)

– samo 38- odstotkov prebivalcev Slovenije popolnoma podpira zagotovitev humanitarne pomoči osebam, ki jih je prizadela ruska invazija na Ukrajino (evropsko povprečje je 53-odstotkov, pri čemer je najvišji delež tistih, ki ta ukrep popolnoma podpirajo na Finski, in sicer 81-odstotkov)

Pri vprašanjih glede finančne podpore Ukrajini in financiranja nakupa ter dostave orožja in vojaške opreme za Ukrajino je bil delež prebivalcev Slovenije, ki je popolnoma podpiral omenjena ukrepa najnižji izmed vseh držav članic Evropske unije, pri vprašanju glede sprejema ukrajinskih beguncev je bil delež slovenskih državljanov, ki so popolnoma podpirali njihov sprejem drugi najnižji na ravni EU (nižji le še na Češkem), pri vprašanju glede zagotovitve humanitarne pomoči v vojni prizadetim ljudem je bil delež tistih, ki je popolnoma podpiral ta ukrep tretji najnižji na ravni EU (nižji je bil edino na Češkem in Slovaškem), pri vprašanjih glede sankcioniranja ruske vlade, podjetij in posameznikov ter glede prepovedi delovanja ruskih medijev v evropskih državah je bil delež tistih, ki so popolnoma podpirali oba ukrepa prav tako tretji najnižji na ravni EU (nižji le še na Cipru in v Grčiji).

Uredništvo, J.V.

PODOBNI ČLANKIPRIKAŽI VEČ ČLANKOV TEGA AVTORJA