Vegansko se prehranjujem slabih pet let. V prvih letih je bilo tudi pri meni to kot neka modna muha, saj pravega vzroka, zakaj sem se odločil jesti vegansko, nisem imel. Sem pa takrat zelo rad svoje nove prehranjevalne navade delil z bližnjimi, jih podkrepil s primeri mučenja živali za potrebe mesne, mlečne in jajčne industrije, razglabljal z njimi o nesmiselnosti uživanja kravjega mleka (saj vendarle nisem tele) in bil na trenutke pri širjenju obzorij precej tečen.
Po več letih sem se precej umiril – s svojim zgledom želim pokazati, da je veganstvo kul. Da mi nič ne manjka, da sem se v tem času celo zredil, da še vedno lahko jem »cheesburgerje«, sladkarije in zrezke, da še vedno lahko pijem pivo in da povsod najdem kaj zase. Ko mi kdo reče, da ne izgledam kot vegan, to razumem kot pohvalo. In ja, tudi športne kondicije imam precej več, kot sem je imel prej (a tega ne pripisujem veganstvu).
Pri veganstvu me moti le eno – ko spoznam nove ljudi in prvič jem v njihovi družbi, se temu, da sem vegan, žal ne morem izogniti. In potem dobivam od njih stereotipna vprašanja in komentarje: »Od kod dobim beljakovine«, »Ali krave ne trpijo, če jih ne molzemo«, »Rastline tudi čutijo«, »Naše telo potrebuje meso« …
Prepričan sem, da je prihodnost v veganstvu. Tak način življenja, kot si ga dandanes privoščijo ljudje iz »razvitega sveta«, na dolgi rok ne bo zdržal. Ker nisem vpliven, sveta ne bom mogel spremeniti, lahko pa spremenim sebe in dodam majhen košček v mozaik sprememb, ki so za človeštvo nujne. Veganstvo je nekaj dobrega in lepega in lepe reči nikoli ne umrejo.
Za konec priporočam ogled videa »101 reasons to go vegan«: https://www.youtube.com/watch?v=W4HJcq8qHAY in obisk kake veganske restavracije. Najdemo jih na Happy Cow https://www.happycow.net/ ali pa na strani Slovenskega veganskega društva http://vegan.si/
M. T.
