Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je izdala resno opozorilo o naraščajoči odpornosti bakterij proti antibiotikom, ki po njihovih besedah predstavlja eno največjih groženj sodobnemu zdravstvu. Po najnovejšem poročilu WHO je v letu 2023 kar vsaka šesta bakterijska okužba pokazala odpornost na vsaj eno vrsto antibiotika.
Grožnja ustaljenim načinom zdravljenja
Odpornost na antibiotike ogroža sposobnost zdravljenja okužb, ki so bile nekoč povsem obvladljive. Zdravila, ki so desetletja uspešno reševala življenja, postajajo vse manj učinkovita, kar pomeni, da bi lahko rutinski posegi, kot so operacije ali zdravljenje pljučnic, kmalu postali veliko bolj tvegani. WHO opozarja, da bi se svet brez učinkovitih antibiotikov lahko vrnil v obdobje pred odkritjem penicilina – v čas, ko so lahko tudi manjše okužbe pomenile smrtno nevarnost.
Dejavniki odpornosti in njene posledice
Razvoj odpornosti bakterij je posledica več dejavnikov. Med najpomembnejšimi so pretirana in nepravilna uporaba antibiotikov – tako pri ljudeh kot v živinoreji. Pogosto predpisovanje antibiotikov tudi za virusne okužbe, kjer niso učinkoviti, ter samozdravljenje brez zdravniškega nadzora dodatno povečujeta tveganje.
Odpornost bakterij pa ne pomeni le zdravstvene, temveč tudi gospodarske posledice. Zdravljenje odpornih okužb je dražje, traja dlje in zahteva uporabo močnejših, pogosto bolj toksičnih zdravil. Po ocenah OECD bi lahko do leta 2050 zaradi odpornosti bakterij na antibiotike umrlo več kot 10 milijonov ljudi letno, če ne bodo sprejeti odločnejši ukrepi.
Kaj lahko storimo?
WHO poziva države, naj okrepijo nadzor nad porabo antibiotikov in izboljšajo predpisovalne prakse v zdravstvu. Med ključnimi priporočili so:
-
razvoj novih antibiotikov in alternativnih terapij,
-
natančnejša diagnostika, ki omogoča, da se antibiotiki predpisujejo le, kadar so res potrebni,
-
izobraževanje zdravstvenih delavcev,
-
ter ozaveščanje javnosti o pravilni uporabi zdravil.
Dr. Hanan Balkhy, namestnica generalnega direktorja WHO za protimikrobno odpornost, je ob predstavitvi poročila poudarila: »Če ne bomo ukrepali zdaj, bomo izgubili eno največjih pridobitev sodobne medicine.«
Slovenija med državami z zmerno uporabo antibiotikov
Slovenija se sicer po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) uvršča med države z zmerno porabo antibiotikov, a tudi pri nas stroka opozarja na nevarnost prehitrega predpisovanja zdravil in pomanjkanje novih antibiotikov na trgu. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) zato vsako leto izvaja kampanjo »Antibiotiki – ravnaj previdno«, s katero želi spodbuditi odgovorno uporabo in preprečiti širjenje odpornosti.
Skupna odgovornost
Odpornost bakterij na antibiotike je globalna težava, ki ne pozna meja. Zahteva sodelovanje vseh – od zdravnikov, farmacevtov in bolnikov do vlad in mednarodnih organizacij. Samo s skupnim, usklajenim delovanjem bo mogoče preprečiti, da bi prihodnje generacije ostale brez učinkovitih sredstev za boj proti okužbam.
Spletno uredništvo
