Na včerajšnji decembrski seji Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana je bil potrjen predlog o nameri združevanja vseh ljubljanskih vrtcev v eno pravno osebo. Podlaga za to namero sta Zakon o zavodih in Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja kot temeljna zakona, ki urejata to področje.
»Center predšolske vzgoje in izobraževanja«, kot naj bi se imenoval, na kratko »Center PRVI Ljubljana«, bi tako združil vseh 23 javnih zavodov na področju predšolske vzgoje in izobraževanja, kar skupaj predstavlja okoli 13 000 otrok, 2600 zaposlenih in 800 enot vrtcev na različnih lokacijah v vseh 17 četrtnih skupnostih Mestne občine Ljubljana. Center naj bi vodil direktor s štirimi strokovnimi pomočniki direktorja in svetom zavoda.
Organizacija je učinkovita, ko ima za prednosti kot so skupna administrativna služba, računovodenje, javno naročanje, knjižnični in učbeniški fond, didaktični materiali, tekoče vzdrževanje, priprava hrane, IT podporne službe. Ravnatelji v sedanji organizaciji vrtcev so izjemno obremenjeni z vodenjem vseh omenjenih služb in menedžerskimi posli, sodelovanju pri investicijah, organizaciji prenov in podobno. Polega tega jim zakoni nalagajo poznavanje in upoštevanje več kot 2600 predpisov. Ob vsem tem je seveda najbolj ogrožena temeljna naloga ravnatelja; to je pedagoško vodenje, ki lahko največ pripomore k kakovostni vzgoji in izobraževanju najbolj ranljive populacije. Odlično demokratično profesionalno pedagoško vodenje je pot vizije k odličnosti, ki bi jo moral vsak ravnatelj tlakovati tako, da z motiviranjem zaposlenih za kakovostno delo in karierni razvoj, s sodelovanjem s krajem, lokalno skupnostjo in različnimi dejavniki v krajih in naseljih, ki jih vrtčevski okoliš zaobsega, krepiti vse in vsakogar za največjo možno mero kakovosti.
Reorganizacija oz. predlog namere o ustanovitvi Centra PRVI Ljubljana gre sicer v to smer razbremenitve ravnatelja, vendar je vodenje tako obširnega zavoda s tako občutljivo populacijo, kot so predšolski otroci zelo drzno ravnanje, saj Slovenija tako številčnega centra ni poznala in nima izkušenj. To predstavlja različna tveganja, ki jih vidimo v obvladovanju tako velikega števila zaposlenih, komunikacije s starši, informiranja o stanju zgradb, prostorov, zunanjih površin, opreme, didaktičnega materiala kot tudi vodenje in organiziranje tekočega vzdrževanja, energetske učinkovitosti ter trajnostne uporabe sredstev za vzdrževanje.
V Slovenski demokratski stranki predlagamo reorganizacijo na način, da bi se ustanovili štirje centri, ki bi združevali lokalno povezane vrtce. Že po mnogih krajih po Sloveniji lahko vidimo enako strukturo, ko se srednje in poklicne šole ter gimnazije povežejo v šolski center. Če se bi podobno organizirali ljubljanski vrtci, bi direktor enega centra vodil šest vrtcev in bi ravno tako lahko združil navedene službe in razbremenil ravnatelje vseh šestih vrtcev tako imenovanih menedžerskih poslov. Vrtci na enem območju imajo podobno strukturo prebivalstva, podobne prometne izzive, prilagoditve vsebin na lokalne dejavnosti, naravno in kulturno dediščino. Ravno tako bi bilo pomanjkanje zaposlenih na katerih koli delovnih mestih laže usklajevati in razporejati. Tudi sodelovanje s starši, ki bi bili povezani v svoj svet zavoda, bi bilo lažje in bi s svojimi mnenji, predlogi in kritičnimi povratnimi informacijami pripomogli h kakovostnem delovanju centra.
Preglednost nad delovanjem približno šestih vrtcev bi bila tako bolj strukturirana in možnost takojšnje reakcije in rešitve težav hitrejše in bolj učinkovite. Novoustanovljeni center tako predstavlja visoko stopnjo tveganja, kar je še zlasti nevarno. Korporativno vodenje je res primerno za velike poslovne sisteme, v sistemu, kjer pa praktično vse temelji na odnosu, pa predstavlja tvegan eksperiment. V Slovenski demokratski stranki nasprotujemo visoko tveganim projektom in občini predlagamo ponoven razmislek – še je čas, da se ustvari za vse sprejemljiv projekt.
Spletno uredništvo Avtorici članka Mojca Škrinjar in Maruša Babnik
