V Državnem zboru je v preteklem tednu potekala 39. nujna seja Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo z obravnavo priporočil Poslanske skupine SDS vladi za transparentno delovanje institucij in ohranitev suverenosti Slovenije zaradi vmešavanja podpredsednice Evropske komisije v notranje politične zadeve Slovenije.
Kot je uvodoma v imenu predlagatelja pojasnil poslanec Franc Breznik je bila podpredsednica Evropske komisije in evropska komisarka za vrednote in preglednost Vera Jourova v začetku marca 2023 na dvodnevnem delovnem obisku v Sloveniji, kjer se je srečala s predstavniki vseh treh vej oblasti, v ospredju pogovorov pa so bile razmere v slovenskih medijih, zlasti na RTV Slovenija. Že prvi dan obiska se je sešla s predsednikom Ustavnega sodišča Republike Slovenije Matejem Accettom, kjer po njenih besedah sicer nista govorila o ustavnem presojanju novele zakona o RTVS, da pa je razumela pričakovanje, da ustavno sodišče o ustavnosti novele zakona o RTVS odloči kmalu.
Obisk se je zgodil le deset dni po odločitvi ustavnega sodišča, da zadrži izvajanje novele Zakona o RTVS, torej novele, ki jo je pred časom sama javno tudi podprla. V oči je zbodlo tudi dejstvo, da se je v svojem celotnem mandatu Vera Jourova do takrat srečala le s tremi predsedniki ustavnih sodišč po Evropski uniji. Tudi evropski poslanec dr. Milan Zver je takrat izpostavil problematičnost njenega obiska ustavnega sodišča, ki je vzbudil močan dvom o nepristranskosti, pojavil pa se je tudi sum morebitnega vplivanja na odločanje.
Ker ima slovenska javnost pravico do obveščenosti, je dr. Milan Zver od Evropske komisije zahteval razkritje zabeležke sestanka komisarke s predsednikom Ustavnega sodišča, vse interne komunikacije, ki jih je imel kabinet komisarke z drugimi kabineti komisarjev, in vso interno komunikacijo znotraj kabineta komisarke. Evropska komisija je po pretečenem roku za odgovor na vprašanje zaprosila za podaljšanje roka zaradi preobsežne dokumentacije. Po skoraj dveh mesecih je nato evropski poslanec prejel »poročilo z misije«. Od šestih strani poročila jih je bilo pet anonimiziranih, ena pa vidna. Takšna cenzura spodkopava pravico javnosti do dostopa do ključnih informacij in vzbuja pomisleke glede transparentnega delovanja Evropske komisije.
Dr. Milan Zver je nato od Evropske komisije uradno zahteval, da objavi tudi preostali del poročila ter ve druge dokumente, ki spadajo v obseg njegove zadeve, vključno z opomniki, ki so jih za Jourovo pripravili v njenem kabinetu, saj ima javnost pravico vedeti, kaj njihovi predstavniki počnejo v imenu vladavine prava.
Ker se do decembra ni nič premaknilo, je dr. Milan Zver 20. 12. 2023 pri evropski varuhinji človekovih pravic vložil uradno pritožbo zoper Evropsko komisijo, ki po devetih mesecih izmikanj, zavlačevanj in izmišljanja ni zagotovila dostopa do dokumentov, povezanih z misijo podpredsednice Vere Jourove v Sloveniji marca 2023. Dr. Milan Zver je po tej intervenciji vendarle prejel dodatne dokumente Evropske komisije v povezavi z obiskom podpredsednice Evropske komisije Vere Jourove v Sloveniji. Iz posredovanega gradiva izhaja, da se je evropska komisarka v nasprotju z zakonodajo vmešavala v notranje in ustavnopravne zadeve Republike Slovenije izven svojih pristojnosti. A žal je Evropska komisija tudi v teh dokumentih cenzurirala najpomembnejši del opomnikov. To je 3. točka ciljev sestanka med predsednikom ustavnega sodišča Accettom in Jourovo (»What we want from a meeting with Accetto«).
Iz dokumentov torej izvira, da je bila prioritetna tema obiska v Sloveniji RTV Slovenija, čeprav je komisarka to ves čas zanikala. Popolnoma jasno pa se vidi, do kje so pri svoji politizaciji pri Evropski komisiji šli. Komisarka Vera Jourova je z obiskom v Sloveniji zlorabila funkcijo podpredsednice Evropske komisije.
Na sejo je bil vabljen tudi evropski poslanec dr. Milan Zver, ki je dejal: “Gre za sistemske, ne osebne stvari. Zadevo bom dal na splošno sodišče EU. Gre namreč za eno osnovnih načel, na katerih temelji EU in to je načelo subsidiarnosti. Če niti komisarka za vrednote Jourova tega ne upošteva, je to alarmantno.”
Poslanec mag. Branko Grims je bil enako kritičen: “Gospa Vera Jourova nima nikakršne pravice prihajati na slovensko ustavno sodišče, še najmanj z opomniki, da je bila neka pritožba kontradiktorna ali sporna. Ne glede na to, da so ji to očitno pripravili nekje tu v Sloveniji. To je prekoračitev pooblastil in zloraba funkcije, po slovenskem kazenskem zakoniku lahko tudi kaznivo dejanje.”
Poslanec Anton Šturbej je dodal: “Takšna praksa je nedopustna za visoke evropske politike, saj menim, da so pritiski na stroko in akademsko znanost v drugih nacionalnih državah Evrope popolnoma neprimerni.”
Franc Breznik je dodatno opozoril: “Komisar, ki je bil delegiran v Evropsko komisijo, mora zastopati nek videz nepristranskosti. Seveda sprejemamo tukaj številne evropske komisarje, sam sem jih sprejel nekih 5, 6, 7. Vsi, razen Vere Jourove, so ne glede na to, iz katere politične opcije so izšli, delovali strogo profesionalno. Izogibali so se nagnjenjem na levo ali desno.“
Poslanec Andrej Kosi je poudaril: “Nedopustno je, da tako pomembna oseba, kot je podpredsednica Evropske komisije in komisarka za vrednote in preglednosti ne izda dokumentov, jih skriva. Če delaš pošteno, nimaš kaj skrivati. V kolikor hočeš nekaj prikriti, se takoj lahko pojavi sum, da nekaj ni v redu. Še vedno je tretja točka zatemnjena. Zakaj?”
Poslanka Anja Bah Žibert se je med drugim odzvala na kritike koalicije: “Dr. Milan Zver se je le zelo odgovorno obnašal do svoje države. Podal je dvom, da je prišlo do vmešavanja v notranje zadeve države. In želel je vedeti, kaj je bil namen obiska US in ostale zadeve povezane z obiskom komisarke. To se vam zdi problem? Meni se to zdi odgovorno delo evropskega poslanca.”
Zaradi vsega navedenega je Poslanska skupina SDS za vlado pripravila naslednja priporočila, ki so jih poslanci koalicije na odboru zavrnili:
1. Državni zbor Republike Slovenije priporoča Vladi Republike Slovenije, naj od Evropske komisije zahteva, da zavoljo preglednosti in videza nepristranskosti razkrije 3. točko ciljev sestanka med predsednikom Ustavnega sodišča Republike Slovenije Matejem Accettom in podpredsednico Evropske komisije Vero Jourovo. Prav tako naj Vlada RS od Evropske komisije zahteva vso interno komunikacijo kabineta Vere Jourove, ki je povezana s pripravo njene misije v Slovenijo.
2. Državni zbor Republike Slovenije priporoča Vladi Republike Slovenije, naj naslovi na Evropsko komisijo uradno pritožbo zaradi vmešavanja Vere Jourove v notranje zadeve Republike Slovenije, s čimer so kršena temeljna načela Evropske unije, kot sta načeli subsidiarnosti in neodvisnosti sodstva. Pritožba naj vsebuje natančen opis dogodkov, skupaj z relevantno dokumentacijo, in naj poziva k uradnemu odzivu ali ukrepanju Evropske komisije.
3. V primeru, da odziv Evropske komisije ni zadovoljiv ali če ne pride do odziva v razumnem roku, Državni zbor Republike Slovenije priporoča Vladi Republike Slovenije, da razmisli o uporabi pravnih sredstev, ki so na voljo v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije, zlasti:
a. Tožba za razveljavitev (člen 263 PDEU); zaradi ravnanja in odločitve Vere Jourove na Ustavnem sodišču RS, ki neposredno vpliva na Republiko Slovenijo ali njene državljane in je v nasprotju z načeli prava Evropske unije.
b. Tožba zaradi opustitve ukrepanja (člen 265 PDEU), če Evropska komisija ne ukrepa v skladu z njeno obveznostjo, ki izhaja iz prava EU, glede obravnavane zadeve.
4. Državni zbor Republike Slovenije priporoča Vladi Republike Slovenije, da pri svojem delu in v odnosu z institucijami Evropske unije skrbi za suverenost Slovenije.
5. Državni zbor Republike Slovenije priporoča Vladi Republike Slovenije, da pozove predsednika Ustavnega sodišča Republike Slovenije, kot najvišjega organa sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin, k razmisleku o odstopu.
Franc Breznik je še pred glasovanjem povzel: “Namen tega sklica je bilo ravno to. Meja med pristojnostmi Evropske komisije in pristojnostmi nacionalnih držav. V tem primeru obiska Vere Jourove je šlo za več kot samo vljudnostni obisk. To, da s številnimi izgovori niso predali dokumentacije tega obiska, mečejo zelo slabo luč na komisarko, ki bi morala braniti preglednost delovanja EU.“
Spletno uredništvo
