Včeraj je marsikaterega Slovenca šokirala novica, da je prejemnica nagrade poimenovane po Franetu Milčinskem Ježku, razvpita Svetlana Makarovič. Ježkovo nagrado, poimenovano po Franetu Milčinskemu Ježku, podeljuje javni zavod RTV Slovenija za  “izvirne dosežke in opuse v zvrsteh radijske in televizijske ustvarjalnosti, ki sledijo žlahtni tradiciji Ježkovega duha”. 

Pokojni Ježek je bil satirik, mladinski pisatelj, igralec, režiser, humorist in komik, pesnik in šansonjer, ki za razliko od Svetlane Makarovič nikoli ni žalil Slovencev “slovencelni”, nikoli ni dejal, da ne mara otrok, nikoli ni zaničeval vernih ljudi ter poveličeval totalitarnih simbolov. Bil je kulturnik v pravem pomenu besede.

Predvsem pa je bil kulturen, kar za Makarovičevo ne moremo trditi, saj je v javnosti večkrat psovala.

V Kulturnem domu Izola je pred tremi leti izjavila: “Slovenskih kletvic pač ni bilo, potem pa smo dobili kletvice, ki so imele poetično vrednost. Kaj je zame zdej užitek, da rečem nekemu fašistu, nekemu nacistu, jebo te pas mater.” Bila je tudi izredno sovražna do drugače mislečih, saj je predsednika Boruta Pahorja lansko leto imenovala za osebek, za katerega upa, da ga bo v ponedeljek, “ko se bo šel pokloniti italijanskemu fašizmu v imenu nekakšne gnile smrdljive sprevržene sprave, nekdo zbrcal v šaht”. Kar pomeni dobesedno v rudniški jašek, kot so komunisti številne Slovence in druge narode nekdanje Jugoslavije, kar še danes predstavlja hudo narodno rano, na katero je Makarovičeva le še posipala sol.

Res neverjetno, da pri nas izražanje sovraštva do »razrednih sovražnikov« očitno krepost, ki se nagrajuje in to s strani javne RTV.

Preberite tudi: 

Makarovičeva razočarana nad Jankovićem! Odpoveduje se nazivu častne meščanke

U. C.