Ob svetovnem in evropskem tednu cepljenja, ki poteka med 24. in 30. aprilom 2024, poudarjamo, da je cepljenje eden izmed najpomembnejših, varnih in učinkovitih zdravstvenih ukrepov za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni in je ključno za ohranjanje zdravja vseh generacij.
Ne pozabimo, kako pomembna so cepljenja in kako nevarne so bolezni kot so davica, tetanus, oslovski kašelj, otroška paraliza in drugih.
Cepiva nam v vseh življenjskih obdobjih nudijo zaščito pred nalezljivimi boleznimi in njihovimi posledicami, tudi pred smrtjo in invalidnostjo. S cepljenjem zaščitimo sebe in posredno tudi tiste, ki se iz različnih razlogov ne smejo cepiti. Temu pravimo kolektivna imunost. Opustitev obveznega cepljenja bi pomenila veliko zdravstveno tveganje, saj bi lahko upad precepljenosti (deleža cepljenih) pod kritično mejo privedel do ponovnega pojava nalezljivih bolezni in epidemij.
Letošnji svetovni in evropski teden cepljenja v ospredje postavlja 50-letnico začetka razširjenega programa imunizacije. To pobudo je leta 1974 sprožila Svetovna zdravstvena organizacija in predstavlja globalno prizadevanje za zagotovitev pravičnega dostopa do življenjsko pomembnih cepiv. Program se je sprva osredotočal na zaščito vseh otrok pred šestimi otroškimi boleznimi – pred tuberkulozo, davico, tetanusom, oslovskim kašljem, otroško paralizo in ošpicami, nato pa se z leti širil in nadgrajeval.
Zavedajmo se pomena cepljenja
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) vsako leto pripravi analizo izvajanja cepljenja, s katero ugotavlja precepljenost proti posameznim nalezljivim boleznim. Po podatkih Centra za nalezljive bolezni o precepljenosti predšolskih otrok v Sloveniji v letu 2023 je v zdravstveni regiji Ljubljana delež večine cepljenj pod slovenskim povprečjem.
V Mestni občini Ljubljana se zavedamo pomena cepljenja. Želimo si, da bi bila precepljenost čim višja, saj lahko le tako učinkovito zaščitimo sebe in druge pred nalezljivimi boleznimi. S tem namenom smo pripravili kratek opis nekaterih najpogostejših bolezni proti katerim se lahko učinkovito zavarujemo, če se cepimo.
Spremljajte naše informacije o cepljenju ves teden, v času svetovnega in evropskega tedna cepljenja.
Začetki cepljenja pri nas
Leta 1937 se je na našem območju začelo cepljenje proti davici. Število obolelih se je po uvedbi cepljenja postopno zmanjševalo, zadnji primer davice pa je bil v Sloveniji zabeležen leta 1967.
Ravno letos, ko smo do danes zabeležili večji porast oslovskega kašlja, je zelo pomembno, da je precepljenost dovolj visoka, da zaščitimo tiste posameznike, ki se iz različnih razlogov ne morejo cepiti.
Davica je resna bolezen, ki se običajno začne z bolečim žrelom in lahko hitro povzroči težave pri dihanju. Bakterija lahko poškoduje srce in živčni sistem, pri težjih oblikah pa lahko povzroči celo smrt.
Tetanus je bolezen, ki prizadene živčni sistem, kar lahko privede do hudih mišičnih krčev. Ti lahko povzročijo težave pri dihanju in celo smrt. Bolezen povzroča bacil tetanusa, ki ga najdemo v zemlji (posebno gnojeni), v telo pa pride z vbodom, preko ran ali kožnih opeklin.
Oslovski kašelj je zelo nalezljiva bolezen, ki povzroča hude napade kašlja in posledično težave pri dihanju, traja pa lahko tudi do 10 tednov. Najbolj nevaren je za otroke, mlajše od enega leta, pri katerih lahko bolezen v zelo hudi obliki povzroči težke okvare možganov ali celo smrt.
Oslovski kašelj je zelo nalezljiva bolezen dihal, ki jo povzroča bakterija Bordetella pertussis, ki se nahaja v ustih, nosu in žrelu. Otroci, ki zbolijo za oslovskim kašljem, imajo lahko epizode kašlja, ki trajajo od štiri do osem tednov. Bolezen najbolj ogroža dojenčke do šestega meseca starosti, pa tudi majhne otroke. Pri otrocih so značilni napadi suhega, dražečega kašlja, ki včasih spominja na oslovsko riganje in med katerim bolnik težko vdihne ter hlasta za zrakom, pordi ali pomodri.
Pri dojenčkih, mlajših od treh mesecev, lahko bolezen poteka neznačilno; opazimo lahko le dihalne premore brez kašlja. Pri cepljenih otrocih in odraslih je kašelj lahko blag, neznačilen in ga zato pogosto ne prepoznamo. Na oslovski kašelj moramo pomisliti pri vsaki osebi z dolgotrajnim kašljem, ki je edini ali prevladujoč simptom bolezni.
Kljub obveznemu cepljenju otrok proti oslovskemu kašlju se ta bolezen v Sloveniji še vedno pojavlja, tudi v obliki izbruhov. V Sloveniji je pojavnost oslovskega kašlja glede na prijavljene primere največja pri dojenčkih in mladostnikih. Ker je klinična slika pri odraslih običajno neznačilna, bolezen večkrat ni prepoznana kot oslovski kašelj in tudi ni prijavljena.
Otroško paralizo povzroča virus, ki napade živčni sistem in lahko povzroči trajno ohromelost mišic (paralizo). Če prizadene mišice prsnega koša ali možgane, je bolezen lahko smrtna.
Okužbe, povzročene z bakterijo Haemophilus influenzae tipa b (Hib) lahko povzročajo več različnih hudih oblik bolezni, najpogosteje meningitis. Cepivo proti okužbi s hemofilusom influence tipa b zaščiti otroka le proti meningitisu, ki ga povzroča ta bakterija, ne pa pred drugimi meningitisi. Okužbe je potrebno hitro zdraviti, sicer se lahko končajo s smrtjo.
Hepatitis B je virusno obolenje jeter, za katerim lahko zbolimo ne glede na starost. Dojenčki, ki se okužijo z virusom hepatitisa B, imajo lahko le blage znake obolenja ali pa sploh nobenih. Pri dojenčkih in majhnih otrocih obstaja večje tveganje, da postanejo doživljenjski nosilci virusa, za te pa obstaja 25 % verjetnost, da se jim tekom življenja razvijeta rak jeter ali jetrna odpoved. Virus se pri obolelem človeku nahaja v telesnih tekočinah kot sta kri in slina, zato obstaja pri otrocih, katerih matere so okužene z virusom hepatitisa B, veliko tveganje, da se v nosečnosti ali med porodom okužijo s to boleznijo. Pri nas so takoj po porodu cepljeni novorojenčki mater, nosilk virusa hepatitisa B. Okužba se širi tudi s spolnimi kontakti, uporabo okuženih ostrih predmetov in s souporabo pribora za injiciranje.
Ljubljana pod povprečjem
Po podatkih Centra za nalezljive bolezni o precepljenosti predšolskih otrok v Sloveniji v letu 2023 je v zdravstveni regiji Ljubljana delež večine cepljenj pod slovenskim povprečjem. Precepljenost (v %) proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, okužbam s Hib in hepatitisu B je v Ljubljani 93,3 %, medtem ko je v celotni Sloveniji 94,9 %.
Spletno uredništvo Vir: MOL, NIJZ
