Ministrstvo za kulturo, pod vodstvom ministrice Aste Vrečko, je objavilo razpis za financiranje kulturnih projektov, ki so osredotočeni na ohranjanje dediščine nekdanje socialistične Jugoslavije.
Ta razpis je namenjen pripadnikom narodnih skupnosti nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ), kar pomeni, da bodo imeli Albanci, Bošnjaki, Črnogorci, Hrvati, Makedonci in Srbi dodatne finančne ugodnosti in posebne pravice. Zakonodajna iniciativa, ki je bila sprejeta leta 2024 pod koalicijo Levice, Svobode in SD, je omogočila takšno financiranje, vendar je naletela na ostro kritiko.
Koalicija Levice, Svobode in SD je sprejela zakon, ki omogoča financiranje kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti nekdanje SFRJ, kar je sprožilo polemike glede ustavne podlage takšnih odločitev. Zakonodajno-pravna služba državnega zbora je večkrat opozorila na pomanjkanje pravne osnove za takšno ureditev posebnih pravic teh skupnosti.
Po sprejetju zakona je Ministrstvo za kulturo prevzelo financiranje kulturnih projektov iz rok Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in povečalo sredstva za 85.600 evrov v primerjavi z letom 2024. To povečanje sredstev je prineslo vprašanja o potencialni diskriminaciji Slovencev, saj se postavlja vprašanje, zakaj so sredstva, ki prihajajo iz proračuna in so s tem denar vseh davkoplačevalcev, namenjena izključno projektom narodov nekdanje SFRJ.
Na razpis so se kritično odzvali tudi veterani vojne za Slovenijo, ki so na družbenih omrežjih izrazili ogorčenje. Ocenili so, da je takšno delovanje vlade nespoštljivo do njihovih prizadevanj za samostojno Slovenijo leta 1991. Ena izmed uporabnic je zapisala, da njenega moža, veterana, takšne odločitve zelo razburjajo, in poudarila, da ima Hrvaška, ki je prav tako izšla iz SFRJ, povsem drugačen odnos do svoje domovine.
Eden izmed veteranov je dodal:
“Jaz sem tudi veteran vojne za Slovenijo. In proti SFRJ Yugoslaviji, ker je bila socialističen konclager.”
Cilji javnega razpisa vključujejo uresničevanje kulturnih pravic narodnih skupnosti nekdanje SFRJ, kar pomeni promocijo in krepitev jugoslovanske identitete v Sloveniji. To je sprožilo vprašanja o zaščiti slovenske identitete, kulture in jezika. Kdo bo branil slovensko kulturno dediščino, če se toliko poudarka daje na jugoslovansko identiteto?
Spletno uredništvo
