Slovenske gore so lani postale prizorišče tragičnih dogodkov, saj so zahtevale življenja 50 ljudi, od tega 15 tujih državljanov. To je najvišje število smrtnih žrtev v zadnjih dveh desetletjih, ko so začeli beležiti statistike.
Najpogostejši vzroki nesreč so bili zdrsi, nepoznavanje terena, neprimerna oprema in nepripravljenost na turo.
Rekordno leto za gorske reševalce
Gorska reševalna zveza Slovenije (GRZS) je v letu 2025 izvedla 660 intervencij, kar predstavlja štiriodstotni porast v primerjavi z letom 2024, ko je bilo izvedenih 633 reševalnih akcij. Gorski reševalci so lani rešili 767 ljudi, med katerimi so bili tudi trije tuji planinci, ki so umrli v zahtevnih okoliščinah.
Od leta 2015 se je število intervencij povečalo s 430 na 660 letno. Med temi intervencijami je bilo 41 odstotkov izvedenih s pomočjo helikopterja Slovenske vojske ali policije. 89 odstotkov akcij je bilo reševalnih, deset odstotkov pa iskalnih.
Demografski podatki in tujci v nesrečah
Več kot polovica reševanj je vključevala nepoškodovane posameznike, vendar se je povečalo tudi število reševanj težje poškodovanih. Največ nesreč so doživeli posamezniki v starostni skupini od 20 do 29 let, ki so predstavljali 20 odstotkov vseh reševanj. Delež reševanj tujcev se je povečal na 46 odstotkov, najpogosteje pa je šlo za državljane Nemčije, Poljske, Hrvaške, Madžarske, Češke, Avstrije, Velike Britanije, Francije, Nizozemske in Belgije.
Priporočila za varnejšo hojo v gorah
GRZS opozarja, da se vseh nesreč ne da preprečiti, lahko pa se njihovo število zmanjša z upoštevanjem osnovnih varnostnih napotkov. Priporočajo izbiro ture, ki ustreza posameznikovim sposobnostim, uporabo zanesljivih zemljevidov in aplikacij, kot je maPZS, ter ustrezno pripravo na pot.
Obiskovalci gora naj imajo s sabo osnovno gorniško opremo, v zimskih mesecih pa dereze, cepine, čelado in lavinski trojček. Poleg tega svetujejo osebni komplet prve pomoči, mobilni telefon s polno baterijo in zaščito pred vodo. Pomembno je redno spremljanje vremenskih napovedi in stopnje nevarnosti plazov, še posebej v visokogorju.
Nevarnost snežnih plazov
Trenutne snežne razmere v visokogorju so zelo zahtevne, s četrto stopnjo nevarnosti proženja snežnih plazov. GRZS priporoča, da se obiskovalci odločijo za nižje in varnejše cilje ter spremljajo napovedi na spletni strani Agencije RS za okolje.
Spletno uredništvo
