Slovenija želi narediti velik korak na področju umetne inteligence in digitalizacije. Vlada Janeza Janše je ustanovila Strateški svet za umetno inteligenco in digitalizacijo, ki ga bo vodil nekdanji minister za digitalno preobrazbo Mark Boris Andrijanič. V njem bo sodelovalo 48 strokovnjakov s področij tehnologije, znanosti in gospodarstva. Cilj je ambiciozen: Slovenijo do leta 2031 uvrstiti med pet digitalno najnaprednejših evropskih držav. Andrijanič ob prevzemu vodenja sporoča: Manj strategij, več konkretnih rešitev!
Mark Boris Andrijanič ponovno na čelu digitalne preobrazbe
Vlada Republike Slovenije je v četrtek, 12. novembra 2026, ustanovila Strateški svet za umetno inteligenco in digitalizacijo, ki bo deloval kot posvetovalno telo predsednika vlade Janeza Janše.
Za predsednika sveta je bil imenovan Mark Boris Andrijanič, ki je v času prejšnje Janševe vlade že vodil Strateški svet za digitalizacijo, pozneje pa opravljal funkcijo ministra za digitalno preobrazbo. Andrijanič je ob imenovanju na družbenem omrežju X zapisal:
»V čast mi je prevzeti vodenje Strateškega sveta za umetno inteligenco in digitalizacijo. Hvala @JJansaSDS za zaupanje.«
Ob tem je poudaril, da je ekipa vrhunska, cilj pa jasen: manj strategij in več rešitev, ki bodo izboljšale življenje ljudi, delovanje države in konkurenčnost Slovenije. Svoje sporočilo je zaključil z besedama: »Na delo!«
48 strokovnjakov za digitalno prihodnost Slovenije
Novi strateški svet sestavlja 48 članov, med katerimi so raziskovalci, podjetniki, predstavniki gospodarstva in strokovnjaki za informacijske tehnologije. Med njimi so tudi številna mednarodno uveljavljena slovenska imena.
Njihova naloga bo oblikovanje konkretnih predlogov ukrepov, s katerimi bi Slovenija pospešila uporabo umetne inteligence v gospodarstvu in javnem sektorju.
Manj birokracije, hitrejši postopki in učinkovitejša država
Eden osrednjih ciljev novega strateškega sveta je izboljšanje delovanja države. V Sloveniji se državljani in podjetja še vedno srečujejo z administrativnimi postopki, ki zahtevajo veliko časa, dokumentacije in usklajevanja med različnimi ustanovami.
Pomembno področje predstavlja tudi zdravstvo, kjer bi digitalne rešitve lahko pomagale pri administrativni razbremenitvi zdravstvenega osebja, boljši organizaciji obravnav in učinkovitejšem upravljanju podatkov. To so možnosti uporabe tehnologije, konkretne izvedbene predloge pa bo moral strateški svet še pripraviti. Digitalizacija bi morala pomeniti predvsem manj izgubljenega časa za državljane in podjetja, ne zgolj novih spletnih portalov in dodatnih aplikacij.
Slovenija želi do leta 2031 med evropsko digitalno elito
Vlada si je zastavila cilj, da se Slovenija do leta 2031 uvrsti med pet digitalno najnaprednejših evropskih držav. Za dosego takšnega cilja ne bo dovolj zgolj uvajanje novih tehnologij.
Potrebni bodo tudi razvoj digitalnih znanj, vlaganja v raziskave, spodbujanje tehnološkega podjetništva in ustvarjanje pogojev, v katerih bodo lahko slovenska podjetja uspešneje konkurirala na mednarodnih trgih.
Andrijanič ima z digitalizacijo države že izkušnje
Mark Boris Andrijanič se z digitalno preobrazbo države ne srečuje prvič. Leta 2021 je prevzel vodenje prvega Strateškega sveta za digitalizacijo, ki je pripravil več paketov ukrepov za posodobitev javne uprave, zdravstva, gospodarstva in izobraževanja.
Med takratnimi predlogi so bili razvoj elektronske identitete, digitalizacija upravnih storitev, elektronski postopki pri gradbenih dovoljenjih ter širša uporaba sodobnih tehnologij. Pozneje je kot minister za digitalno preobrazbo sodeloval pri izvajanju dela predlaganih ukrepov. Že takrat je Slovenija predstavljala cilj, da postane ena od petih digitalno najrazvitejših evropskih držav.
Novo imenovanje tako pomeni nadaljevanje usmeritve, ki jo je Andrijanič zastopal že v prejšnjem mandatu, tokrat z bistveno večjim poudarkom na umetni inteligenci.
Umetna inteligenca prinaša tudi nove izzive
Ob priložnostih, ki jih ponuja umetna inteligenca, bo moral strateški svet odgovoriti tudi na vprašanja varovanja osebnih podatkov, kibernetske varnosti, preglednosti algoritmov in vpliva avtomatizacije na delovna mesta.
Posebej občutljiva je uporaba umetne inteligence v javni upravi, kjer morajo biti odločitve zakonite, preverljive in razumljive državljanom. Pri uvajanju novih tehnologij bo zato pomembno zagotoviti, da bodo državljanom dostopne tudi običajne poti do javnih storitev ter da bodo sistemi varni in zanesljivi. Tehnološki napredek namreč prinaša koristi le, če mu lahko ljudje zaupajo.
Od besed k dejanjem: bodo tokrat rezultati vidni tudi državljanom?
Z ustanovitvijo novega strateškega sveta je vlada vzpostavila strokovno skupino, ki bo predsedniku vlade svetovala pri oblikovanju digitalnih razvojnih ukrepov. Toda ustanovitev sveta je šele prvi korak.
Njegov uspeh bo odvisen od tega, koliko predlogov bo država dejansko uresničila, kako hitro bodo spremembe začele delovati in ali bodo njihove koristi občutili tudi prebivalci in podjetja. Pri tem bodo pomembni jasni roki, odgovornost za izvajanje ukrepov in merljivi rezultati.
Slovenija ima znanje, raziskovalce in tehnološka podjetja, ki lahko sodelujejo pri razvoju sodobnih digitalnih rešitev. Vprašanje je, ali bo država uspela to znanje učinkovito povezati s konkretnimi potrebami ljudi in gospodarstva.
Andrijaničevo sporočilo ob prevzemu funkcije zato postavlja jasno merilo za delo novega strateškega sveta: manj časa za pripravljanje dokumentov in več pozornosti rešitvam, ki bodo dejansko zaživele v praksi.
Če želi Slovenija do leta 2031 postati ena od digitalno najnaprednejših evropskih držav, bo morala ambiciozne cilje pretvoriti v oprijemljive rezultate. Prav to bo najpomembnejši preizkus novega strateškega sveta in njegovega predsednika Marka Borisa Andrijaniča.
U.L.
