Analiza Eurostata za leto 2024 razkriva pomembne spremembe v razmerju med plačami in davčnimi obremenitvami zaposlenih po Evropi. Medtem ko so nekatere države doživele ugodnejše razmerje med rastjo realnih plač in spremembami davkov, so druge, vključno z Italijo in Slovenijo, opazile znatno povečanje povprečne osebne davčne stopnje. Ta sprememba negativno vpliva na kupno moč prebivalstva, poroča Delo.
Povprečna osebna davčna stopnja, ki vključuje dohodnino in prispevke zaposlenih za socialno varnost, se je v letu 2024 med državami EU občutno razlikovala. Po podatkih Eurostata je Italija doživela največje povečanje te stopnje, in sicer za 7,5 odstotka. Slovenija se je uvrstila na drugo mesto z 4,9-odstotnim povečanjem. Sledili sta Estonija s 4,8-odstotnim in Češka s 4,7-odstotnim povečanjem.
Razlika med realno rastjo plač in spremembo davkov, ki se izračuna kot realna rast plač pred obdavčitvijo, zmanjšana za spremembo povprečne osebne davčne stopnje, nudi vpogled v pritisk davčnih sprememb na realne plače.
Italija je zabeležila največjo negativno razliko (–4,8 odstotne točke), kar je posledica 7,5-odstotnega dviga povprečne osebne davčne stopnje in 2,7-odstotne realne rasti plač pred obdavčitvijo. Negativne vrednosti so imele tudi Estonija (–2,2 odstotne točke), Češka (–1,1), Francija (–1,0), Grčija (–0,9), Belgija (–0,7) in Španija (–0,3). Slovenija je z vrednostjo +0,3 odstotne točke imela minimalno pozitivno razliko. Realna rast plač pred davki (5,2 odstotka) je komaj presegla dvig povprečne osebne davčne stopnje (4,9 odstotka).
Gospodarska situacija v Sloveniji po podatkih OECD
Slovenija se je soočila z neprijetnimi podatki, ki jih je objavil OECD. Davčni primež oziroma delež bremena davkov in socialnih prispevkov v celotnem strošku dela za samskega delavca se je povečal v več kot polovici držav članic OECD, najbolj v Italiji in Sloveniji. V Italiji je OECD opazila najvišjo rast davčnega primeža (1,61 odstotne točke), kjer se je povprečna plača leta 2024 dvignila nad prag, do katerega velja znižana stopnja prispevkov za socialno varnost. V Sloveniji je rast (1,44 odstotne točke) nastala zaradi uvedbe pavšalnega obveznega prispevka za zdravstveno zavarovanje zaposlenih.
Odziv Slovenskega poslovnega kluba
V SBC (Slovenski poslovni klub) že dolgo opozarjajo na težave v gospodarski politiki. Iz tujine prihajajo signali o zgrešeni gospodarski politiki Slovenije. Po podatkih SBC se je zanimanje nemških vlagateljev za Slovenijo zmanjšalo, kar kaže raziskava Slovensko-nemške gospodarske zbornice. Slovenija se je v primerjavi z lanskim letom premaknila na deveto mesto po privlačnosti med državami srednje in vzhodne Evrope. Glavni razlogi za to so davčne obremenitve, visoki stroški dela, pomanjkanje delovne sile, zapleteni upravni postopki in nepredvidljivost gospodarske politike.
Slovenija med najbolj obdavčenimi državami EU
Slovenska vlada se sooča s kritikami zaradi visoke davčne obremenitve. Po podatkih Eurostata je Slovenija ena izmed držav EU, kjer je delež davkov in prispevkov od bruto plače med najvišjimi.
Zaposleni brez otrok prejmejo le 64,4 odstotka svojega bruto osebnega dohodka, kar je manj kot v večini drugih evropskih držav.
Spletno uredništvo
