Nova znanstvena študija razkriva, da se severnoatlantski subpolarni vrtinec (SPG), ključen oceanski sistem, ki uravnava podnebje Evrope in delov Severne Amerike, hitro približuje kritični točki destabilizacije. Od sredine 20. stoletja se vrtinec sooča z večjo nestabilnostjo, kar bi lahko povzročilo dramatične podnebne spremembe v regiji.
Zakaj je SPG tako pomemben?
SPG je obsežen sistem krožečih oceanskih tokov v severnem Atlantiku, ki prenaša toploto iz tropskih območij proti severu. Skupaj s sistemom atlantske meridionalne obračalne cirkulacije (AMOC) vpliva na blažje temperature v Evropi in vzhodni ZDA. Kot so zapisali na portalu Neurje.si bi morebitna destabilizacija SPG lahko povzročila ekstremne vremenske razmere in lokalno ohlajanje, kar bi imelo daljnosežne posledice za kmetijstvo in ekosisteme.
Študija, objavljena v reviji Science Advances, temelji na analizi kemične sestave lupin školjk, najdenih na morskem dnu severnega Atlantika. Te lupine omogočajo rekonstrukcijo dolgoletnih vzorcev obnašanja oceanskega sistema. Raziskovalci so identificirali dve obdobji destabilizacije v zadnjih 150 letih, pri čemer se trenutna epizoda nadaljuje od sredine 20. stoletja.
Potencialne posledice oslabitve SPG
Če bi SPG oslabel, bi to zmanjšalo prenos toplote proti severu, kar bi lahko povzročilo znižanje povprečnih temperatur v Evropi, zlasti pozimi. Posledično bi lahko opazili več snežnih padavin in hladnejša obdobja. Pretekli premiki v oceanskem kroženju so že povzročali daljša hladna obdobja, kot je bila “mala ledena doba”.
Podnebne spremembe, kot so taljenje ledenikov in spremembe v padavinah, vplivajo na oceanske tokove z vnašanjem sladke vode v severni Atlantik. To zmanjšuje gostoto površinske vode, kar ovira pomembne procese kroženja toplote. Če se te motnje nadaljujejo, lahko povzročijo kaskado podnebnih reakcij in spremembe morskih habitatov.
Raziskovalci opozarjajo na potrebo po zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, da bi preprečili prečkanje kritičnih meja oceanskega sistema. Prav tako poudarjajo pomembnost dolgoročnega zbiranja podatkov za boljše razumevanje in napovedovanje sprememb. Nujna je širitev merilnih mrež in poglobljena analiza arhivskih podatkov.
Vremenski ekstremi po svetu
Prva oktobrska dekada prinaša vremenske ekstreme po vsem svetu. Hladnejše temperature v srednji Evropi, toplinski valovi v Kanadi in snežne nevihte v regiji Everest so le nekateri primeri.
V Ljubljani je bila povprečna temperatura 10,5 °C, kar je 3 °C pod dolgoletnim povprečjem.
V Kanadi so izmerili izjemno visoke temperature za oktober, z novim rekordom 29,9 °C v Montrealu. Tudi druge regije so poročale o nenavadno toplih temperaturah, kar kaže na povečano variabilnost vremenskih vzorcev.
Močna snežna nevihta je ujela številne pohodnike v tibetanskih gorah. Snežne padavine so bile rekordne, kar je povezano s podnebnimi spremembami, ki vplivajo na padavinske vzorce v Himalaji.
Pričakovano vreme v Sloveniji
V naslednjih dneh bo pri nas večinoma suho in sončno vreme. Indeks severnoatlantskega nihanja (NAO) se spušča v negativno območje, kar lahko povzroči prodor hladnejšega zraka proti srednji Evropi. Danes bo pretežno jasno z jutranjo meglo, najvišje temperature bodo med 17 °C in 22 °C.
V prihodnjih dneh bo višinska dolina prinesla nekoliko hladnejši zrak, kar bo vplivalo predvsem na temperature v višjih legah. Na Primorskem bo večinoma sončno, drugod bo oblačno in večinoma suho.
V drugi polovici naslednjega tedna se pričakuje nov vdor hladnega zraka, ki bo prinesel ohladitev in povečano oblačnost. Najverjetneje bo severni tok povzročil le nekaj kapljic dežja. Temperature bodo nekoliko pod dolgoletnim povprečjem.
Spletno uredništvo
