Gradnja novega zapora v Dobrunjah, ki bo stala 86,5 milijona evrov, se bliža koncu. Ob končanju gradnje aprila letos se že začenja razprava o selitvi zapornikov, ki bo predstavljala velik izziv. Ekipa POP TV Dejstev je imela priložnost spoznati notranjost novega zapora, razpravljati o logistiki selitve ter o varnostnih izzivih.
Selitev zapornikov iz obstoječega zapora na Povšetovi bo izjemno kompleksna naloga. Generalni direktor Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Bojan Majcen poudarja, da se že oblikuje posebna delovna skupina, ki se ukvarja z vsemi podrobnostmi selitve. Kot je še dodaj, načrtujejo, da bodo selitev izvedli v drugi polovici leta, po zaključku gradnje in prevzemu objekta.
Medtem ko se podrobnosti selitve še oblikujejo, obstaja možnost, da bi zapornike prepeljali z avtobusi, morda celo s pomočjo tujine, vendar Majcen tega še ne želi komentirati. “Zdaj razmišljamo o različnih možnostih, kako bomo izpeljali selitev,” je povedal za oddajo Dejstva.
Novi zapor v Dobrunjah bo nudil prostor za 388 obsojencev in bo sestavljen iz več objektov, od katerih bosta dva izven varovanega kompleksa. Arhitekturni biro Arhitekti Počivašek Petranovič d. o. o. je zasnoval moderno zgradbo, ki bo imela tudi izobraževalni center za pravosodne policiste. Ti se bodo tukaj usposabljali in izpopolnjevali svoje znanje.
V novem zaporu bodo zaporniki razdeljeni v različne enote, odvisno od njihovega režima prestajanja kazni. V eni izmed enot bo prostora za 16 zapornikov, od tega sedem v enoposteljnih sobah. Te sobe so zasnovane z mislijo na udobje in varnost, kar je pomembno, saj se zaporniki v njih soočajo s številnimi izzivi. Vsekakor bodo razmere v zaporu boljše za bivanje kot na Povšetovi, kjer prostorske stiske povzročajo številne težave.
Novi zapor bo omogočil tudi več možnosti za delo in izobraževanje zapornikov. Trenutno v ljubljanskem zaporu dela le 15 odstotkov zaprtih, a v novem zaporu naj bi bile možnosti za zaposlitev bistveno boljše, saj bodo v novih prostorih dobili tudi prostore za izobraževanje in delavnice, kar bo pozitivno vplivalo na resocializacijo zapornikov.
Gradnja novega zapora v Dobrunjah je postala nujna že pred dvajsetimi leti, ko je začelo primanjkovati prostora v obstoječih zaporih. Zasedenost v slovenskih zaporih je že dolgo časa več kot 100-odstotna, kar povzroča številne težave. Na Povšetovi, kjer se trenutno nahajajo mnogi zaporniki, so razmere še posebej kritične, saj povzročajo napetosti in konflikte med zaporniki.
Zaradi neustreznih bivalnih razmer je država doslej plačala skoraj 365.000 evrov odškodnin zapornikom, kar dokazuje, kako nujna je bila gradnja novega zapora.
Novi zapor v Dobrunjah bo nedvomno prinesel revolucijo v slovensko kaznovalno politiko. Poleg izboljšanih prostorskih razmer bo omogočil tudi boljše možnosti za resocializacijo obsojencev. Selitev zapornikov pa prinaša izzive, ki jih je nujno rešiti, da bo prehod potekal kar se da gladko.
Spletno uredništvo
