V torek smo bili priča stavki pacientov v organizaciji Jaše Jenulla v okviru kampanje Glas ljudstva “Ustavimo rušenje javnega zdravstva”. Ob tem so vsekakor jasno povedali, da stavka ni uperjena proti vladi, prav tako tudi ne proti ministrstvu za zdravje in ministru Bešič Loredanu, ki ga vodi.

Ob včerajšnjem dogajanju na Trgu republike je postalo jasno, da so poskušali za katastrofalne razmere v zdravstvu krivdo v celoti prevaliti na tako imenovane zdravnike dvoživke, kar je dejansko velik absurd.

Še večji absurd pa je to, da so stavko podprli vsi tisti, ki imajo v rokah škarje in platno, da bi lahko naredili spremembe v zdravstvu, pa tega ne počnejo.  Tako so na stavko pozivali celo vidni člani vladajoče koalicije. Na Trgu republike smo lahko med drugim videli celo predsednika vlade dr. Roberta Goloba.

Pa se res lahko slovensko zdravstvo rešuje na ulici?

Nikakor, nič se ne rešuje na ulici, še najmanj pa področje kot je zdravstvo. Ob tem pa organizatorji še poudarjajo, da stavka ni uperjena proti vladi in vladajočim. Smo res zapluli tako globoko, da se ne zavedamo niti tega, kdo lahko karkoli spremeni in uredi nastale razmere?

Včeraj je prav zato poslanska skupina SDS vložila zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora Republike Slovenije. Na novinarski konferenci je vodja poslanske skupine Jelka Godec povedala, da so v stranki SDS za razliko od koalicije in predsednika vlade, kjer mislijo, da se lahko zdravstvena reforma oziroma problemi v zdravstvenem sistemu rešujejo na ulici, mnenja, da se zadeve rešujejo na vladi oziroma v parlamentu.

Glede na neurejene, lahko bi celo rekli katastrofalne razmere v zdravstvu, v stranki predlagajo določena priporočila, ki jih naj sprejme Državni zbor:

1. Državni zbor Republike Slovenije poziva Vlado Republike Slovenije, da nemudoma predlaga spremembo Zakona o javnem naročanju, s katero se ponovno uvede sistem referenčnih cen na področju nabave medicinskega materiala in tako cene medicinskega materiala v Sloveniji približa primerljivim cenam v drugih državah Evropske unije. Tako pridobljena sredstva naj se sistemsko usmerjajo v odpravo plačnih nesorazmerij v zdravstvu in odpravi čakalnih vrst.

2. Državni zbor Republike Slovenije poziva Vlado Republike Slovenije, da v roku 30 dni v sodelovanju s stanovskimi in sindikalnimi organizacijami s področja zdravstva pripravi in predlaga nov plačni sistem v zdravstvu. Istočasno naj vlada pripravi tudi predlog za odpravo plačnih nesorazmerij v vseh ostalih delih javnega sektorja ter prične pogajanja za nov plačni sistem s tistimi deli storitvenega dela javnega sektorja, ki predstavljajo zaokroženo celoto in ki si želijo bodisi poseben plačni sistem, bodisi poseben steber znotraj dosedanjega okvirja.

3. Državni zbor Republike Slovenije poziva Vlado Republike Slovenije, da v sodelovanju z vsemi parlamentarnimi strankami, strokovnimi, stanovskimi in drugimi interesnimi organizacijami zdravstva in združenj pacientov v roku 30 dni pripravi zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu, s katerim naj se:
a. Začasno aktivira vse razpoložljive rezerve v vseh delih zdravstvenega sistema in dodatna sredstva za čimprejšnjo zagotovitev zdravstvenega varstva vsem, ki plačujejo obvezno zdravstveno zavarovanje;
b. Opredeli program za sistemsko vračanje slovenskih zdravstvenih delavcev (zdravnikov in medicinskih sester), ki so zaradi neurejenih razmer v zdravstvu in neustreznega vrednotenja njihovega dela odšli za kruhom v druge poklice ali v tujino.

Včerajšnja stavka je ustvarila le še večje nezaupanje med pacienti in zdravstveno stroko, ki so jo na nek način okrivili za to nastalo situacijo. Organizatorji so celo zapisali stavkovne zahteve.

Zapisali so:

  • dostop za izbranega zdravnika za vse
  • ukinitev dopolnilnega zavarovanja
  • ustavitev odtekanja javnega denarja k zasebnikom
  • ukinitev oziroma konec spodbujanja dvojnih praks (dvoživk)
  • ukinitev komercialnih zavarovanj, ki omogočajo preskakovanje čakalnih vrst.

Če pozorno preberemo vse njihove zahteve, lahko vidimo, da vse navedeno lahko reši le vladajoča koalicija. Kljub temu pa so bili tudi oni tisti, ki so se pomešali med stavkajoče kot da s tem nimajo nič.

Krivda za nastalo situacijo pa je bila skoraj v celoti prestavljena na tiste zdravnike, ki v svojem prostem času delajo še v zasebnih in koncesijskih ambulantah.

Pa si sploh lahko predstavljamo, kakšen kaos bi nastal, če vseh teh koncesijskih privatnih ambulant ne bi bilo? Vsakomur izmed nas je pravzaprav vseeno ali je naš zdravnik zasebnik s koncesijo ali pa del javne ustanove. Za pacienta je pomembno le to, da je obravnavan tako, kot mora biti.

Največja napaka, ki jo ob tem poudarjajo, pa je, da zdravnik zasebnik ni del javnega zdravstva. V koncesijski ureditvi, ki jo imamo, taki zdravniki in ambulante prav tako tvorijo javno zdravstvo, saj so nam dostopni pod istimi pogoji, kot v popolnoma javnih ustanovah. Razlika med njimi je le ta, da servis opravljajo bistveno bolj transparentno, bistveno bolj gospodarno in dejansko skrajšujejo čakalne dobe.

 

Uredništvo, J.V.
Foto: TOPNEWS.SI 

 

 

PODOBNI ČLANKIPRIKAŽI VEČ ČLANKOV TEGA AVTORJA