SDS in NSi sta na ustavno sodišče vložili zahtevo za presojo zakona o dolgotrajni oskrbi, pri čemer izpodbijata predvsem obvezno plačevanje prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence ter za tako imenovane popoldanske samostojne podjetnike.
Obe stranki ocenjujeta, da zakon v tem delu ni le nepravičen, temveč tudi ustavno sporen, saj uvaja dvojne obremenitve in posega v načelo enakosti pred zakonom.
Dvojno plačilo za popoldanske s.p.
Zakon uvaja nov obvezni prispevek za financiranje sistema dolgotrajne oskrbe. Med plačniki naj bi bili tudi popoldanski samostojni podjetniki – torej posamezniki, ki so že redno zaposleni in od svoje plače plačujejo vse prispevke, hkrati pa opravljajo še dopolnilno dejavnost.
Po veljavni ureditvi morajo ti posamezniki prispevek plačevati dvakrat – enkrat kot zaposleni in drugič kot samostojni podjetniki. Takšna ureditev po mnenju SDS in NSi pomeni očitno dvojno obremenitev iste osebe. Gre za vprašanje pravičnosti sistema, saj zakon ne razlikuje med tistimi, ki so v sistem že vključeni prek redne zaposlitve, in tistimi, ki opravljajo dejavnost kot primarni vir dohodka.
Opozicija opozarja, da je takšna ureditev nesorazmerna in da lahko odvrača posameznike od podjetniške aktivnosti, saj dodatno povečuje stroške dopolnilnega dela.
Upokojenci kot plačniki sistema, ki ga potrebujejo
Druga ključna točka ustavne pobude je obvezno plačevanje prispevka za dolgotrajno oskrbo s strani upokojencev. Ti so hkrati skupina, ki bo med glavnimi uporabniki sistema.
Po mnenju vlagateljev je nesprejemljivo, da država dodatno obremenjuje ljudi, ki živijo od pokojnin in so pogosto že zdaj finančno ranljivi. Socialna politika, katere namen je zaščita starejših in pomoči potrebnih, po njihovem prepričanju ne more temeljiti na dodatnih obveznih prispevkih prav teh skupin.
Kritike se nanašajo tudi na dejstvo, da naj bi se prispevek začel pobirati še pred polno vzpostavitvijo vseh storitev. To pomeni, da bi državljani plačevali za sistem, ki še ni v celoti operativen, kar dodatno krepi dvome o ustreznosti časovnice in načinu financiranja.
Vprašanje pravičnosti socialne reforme
Dolgotrajna oskrba je nedvomno nujen in dolgo pričakovan sistemski projekt. A po mnenju SDS in NSi cilj ne more opravičiti načina, če ta vodi v nesorazmerne in dvojne obremenitve.
Zahteva za ustavno presojo tako odpira širše vprašanje, kako država oblikuje nove socialne prispevke in ali so ti razporejeni pravično. Ustavno sodišče bo moralo presoditi, ali je zakonodajalec spoštoval načela enakosti, sorazmernosti in pravne države.
Odločitev bo pomembna ne le za prihodnost dolgotrajne oskrbe, temveč tudi za prihodnje oblikovanje socialnih reform v Sloveniji.
Spletno uredništvo
